Page 290 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 290
astjo, ponovnega vzpona po drugi svetovni vojni v Ju- ratova pod talijanskom vlašću, ponovnog uspona nakon
goslaviji do osamosvojitve Slovenije, ko se po izpadu tujih Drugoga svjetskog rata u Jugoslaviji, sve do osamosta-
gostov Slovenija postopoma začne uveljavljati kot nova ljenja Slovenije, kada se nakon izostanka stranih gostiju
turistična destinacija. Z razvojem modernega turizma je Slovenija postupno počela afirmirati kao nova turistička
prišlo do razmaha tiskanja turističnih publikacij, kot so destinacija. S razvojem suvremenog turizma došlo je do
plakati, razglednice, letaki, brošure, katalogi in vodniki. zamaha tiskanja turističkih publikacija kao što su plakati,
Zaradi obsežnosti promocijskega gradiva so v prispevku razglednice, letci, brošure, katalozi i vodiči. Zbog opsež-
obravnavani zgolj tiskani turistični vodniki. nosti promocijske građe, u prilogu su razmatrani isključi-
vo tiskani turistički vodiči.
Predhodniki klasičnih turističnih vodnikov so potopisi
in dnevniki, ki so jih kot pričevanja zapisovali popotniki, Prethodnici klasičnih turističkih vodiča su putopisi i
avanturisti, raziskovalci in naravoslovci še pred industrij- dnevnici, koje su kao svjedočenja zapisivali putnici,
sko revolucijo in modernimi oblikami potovanja z vlaki avanturisti, istraživači i prirodoslovci i prije industrijske
in parniki. V potopisih poleg nevšečnosti in prigod, ki se revolucije i suvremenih oblika putovanja vlakovima i
lahko pripetijo na potovanju s poštnimi kočijami, zasle- parobrodima. U putopisima, osim neugodnosti i zgoda
dimo opise pokrajin, naravnih znamenitosti, kulturnih koje se mogu dogoditi na putovanju poštanskim kočijama,
spomenikov ter podatke in opise o načinu življenja, ki so možemo pronaći opise mjesta, prirodnih znamenitosti,
lahko subjektivne narave, saj razkrivajo avtorjev »pogled kulturnih spomenika te podatke i opise o načinu života,
na nedomače okolje, mentaliteto in izobrazbo opazovalca koji mogu biti subjektivne prirode, s obzirom na to da
ter opisovalca, ki navadno prihaja iz višjega družbenega otkrivaju autorov „pogled na strano okruženje, mentalitet
sloja in iz te perspektive opisuje vsakdanjik ljudi, ki jih i izobrazbu promatrača i opisivača koji obično dolazi iz
opazuje na potovanju«.1 V primerjavi z italijanskimi po- višeg društvenog sloja te iz te perspektive opisuje svakod-
krajinami in mesti, ki so v predindustrijski dobi veljali za nevicu ljudi koje promatra na putovanju“1. U usporedbi s
priljubljene in uveljavljene popotniške destinacije, sloven- talijanskim pokrajinama i gradovima, koje su u predindu-
ski kraji in Istra zaradi slabo vzdrževanih stranskih poti strijskom razdoblju bile smatrane omiljenim i priznatim
niso spadali na zemljevid utečenih itinerarjev takratnih putničkim destinacijama, slovenska mjesta i Istra zbog
popotnikov. Večina krajev je veljala za tranzitne točke na loše održavanih sporednih putova nisu bili uvršteni na
kopenski povezavi med Dunajem in Trstom ter na pomor- zemljovid ustaljenih itinerara tadašnjih putnika. Većina
skih poteh po ozemlju beneške republike med Benetkami mjesta smatrala se tranzitnim točkama na kopnenoj vezi
in Levantom. Najpogosteje se kot dejavniki privlačnosti v između Beča i Trsta te na pomorskim putovima na terito-
potopisih o Krasu in kraškem robu Istre omenjajo kraški riju Mletačke Republike između Venecije i Levanta. Naj-
pojavi, zlasti jame (Postojnska, Črna, jama Vilenica, jama češće se kao čimbenici privlačnosti u putopisima o Krasu
na Socerbu) in presihajoče Cerkniško jezero. Obmorska i kraškom rubu Istre spominju kraške pojave, posebice
mesta Koper, Izola in Piran so v večini potopisov ome- jame (Postojnska, Crna, jama Vilenica, jama na Socerbu)
njena le kot lepe razgledne točke z ladje, iz Trsta ali s i presahnulo Cerkniško jezero. Primorski gradovi Kopar,
Socerba.2 Izola i Piran u većini putopisa spomenuti su samo kao
lijepe panoramske točke vidljive iz broda, iz Trsta ili iz
Razvoj prometne infrastrukture ter vzpostavitev žele- Socerba2.
zniških in ladijskih povezav v drugi polovici 19. stoletja
predstavlja enega od pomembnejših dejavnikov razvoja Razvoj prometne infrastrukture te uspostava željezničkih
modernega turizma. Nove prometne povezave »niso le po- i brodskih veza u drugoj polovici 19. stoljeća predstavlja
jedan od važnijih čimbenika razvoja suvremenog turiz-
290
goslaviji do osamosvojitve Slovenije, ko se po izpadu tujih Drugoga svjetskog rata u Jugoslaviji, sve do osamosta-
gostov Slovenija postopoma začne uveljavljati kot nova ljenja Slovenije, kada se nakon izostanka stranih gostiju
turistična destinacija. Z razvojem modernega turizma je Slovenija postupno počela afirmirati kao nova turistička
prišlo do razmaha tiskanja turističnih publikacij, kot so destinacija. S razvojem suvremenog turizma došlo je do
plakati, razglednice, letaki, brošure, katalogi in vodniki. zamaha tiskanja turističkih publikacija kao što su plakati,
Zaradi obsežnosti promocijskega gradiva so v prispevku razglednice, letci, brošure, katalozi i vodiči. Zbog opsež-
obravnavani zgolj tiskani turistični vodniki. nosti promocijske građe, u prilogu su razmatrani isključi-
vo tiskani turistički vodiči.
Predhodniki klasičnih turističnih vodnikov so potopisi
in dnevniki, ki so jih kot pričevanja zapisovali popotniki, Prethodnici klasičnih turističkih vodiča su putopisi i
avanturisti, raziskovalci in naravoslovci še pred industrij- dnevnici, koje su kao svjedočenja zapisivali putnici,
sko revolucijo in modernimi oblikami potovanja z vlaki avanturisti, istraživači i prirodoslovci i prije industrijske
in parniki. V potopisih poleg nevšečnosti in prigod, ki se revolucije i suvremenih oblika putovanja vlakovima i
lahko pripetijo na potovanju s poštnimi kočijami, zasle- parobrodima. U putopisima, osim neugodnosti i zgoda
dimo opise pokrajin, naravnih znamenitosti, kulturnih koje se mogu dogoditi na putovanju poštanskim kočijama,
spomenikov ter podatke in opise o načinu življenja, ki so možemo pronaći opise mjesta, prirodnih znamenitosti,
lahko subjektivne narave, saj razkrivajo avtorjev »pogled kulturnih spomenika te podatke i opise o načinu života,
na nedomače okolje, mentaliteto in izobrazbo opazovalca koji mogu biti subjektivne prirode, s obzirom na to da
ter opisovalca, ki navadno prihaja iz višjega družbenega otkrivaju autorov „pogled na strano okruženje, mentalitet
sloja in iz te perspektive opisuje vsakdanjik ljudi, ki jih i izobrazbu promatrača i opisivača koji obično dolazi iz
opazuje na potovanju«.1 V primerjavi z italijanskimi po- višeg društvenog sloja te iz te perspektive opisuje svakod-
krajinami in mesti, ki so v predindustrijski dobi veljali za nevicu ljudi koje promatra na putovanju“1. U usporedbi s
priljubljene in uveljavljene popotniške destinacije, sloven- talijanskim pokrajinama i gradovima, koje su u predindu-
ski kraji in Istra zaradi slabo vzdrževanih stranskih poti strijskom razdoblju bile smatrane omiljenim i priznatim
niso spadali na zemljevid utečenih itinerarjev takratnih putničkim destinacijama, slovenska mjesta i Istra zbog
popotnikov. Večina krajev je veljala za tranzitne točke na loše održavanih sporednih putova nisu bili uvršteni na
kopenski povezavi med Dunajem in Trstom ter na pomor- zemljovid ustaljenih itinerara tadašnjih putnika. Većina
skih poteh po ozemlju beneške republike med Benetkami mjesta smatrala se tranzitnim točkama na kopnenoj vezi
in Levantom. Najpogosteje se kot dejavniki privlačnosti v između Beča i Trsta te na pomorskim putovima na terito-
potopisih o Krasu in kraškem robu Istre omenjajo kraški riju Mletačke Republike između Venecije i Levanta. Naj-
pojavi, zlasti jame (Postojnska, Črna, jama Vilenica, jama češće se kao čimbenici privlačnosti u putopisima o Krasu
na Socerbu) in presihajoče Cerkniško jezero. Obmorska i kraškom rubu Istre spominju kraške pojave, posebice
mesta Koper, Izola in Piran so v večini potopisov ome- jame (Postojnska, Crna, jama Vilenica, jama na Socerbu)
njena le kot lepe razgledne točke z ladje, iz Trsta ali s i presahnulo Cerkniško jezero. Primorski gradovi Kopar,
Socerba.2 Izola i Piran u većini putopisa spomenuti su samo kao
lijepe panoramske točke vidljive iz broda, iz Trsta ili iz
Razvoj prometne infrastrukture ter vzpostavitev žele- Socerba2.
zniških in ladijskih povezav v drugi polovici 19. stoletja
predstavlja enega od pomembnejših dejavnikov razvoja Razvoj prometne infrastrukture te uspostava željezničkih
modernega turizma. Nove prometne povezave »niso le po- i brodskih veza u drugoj polovici 19. stoljeća predstavlja
jedan od važnijih čimbenika razvoja suvremenog turiz-
290
