Page 23 - Kordeš, Urban, Maja Smrdu, 2015. Osnove kvalitativnega raziskovanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Famnit Texbooks, 1.
P. 23
metodološki principi kvalitativnega raziskovanja
Praktični napotki za kvalitativno
raziskavo
V kvalitativnem raziskovanju preiskujemo samo enega (ali nekaj) primerov.
Ne zanimajo nas posploševanja v obliki frekvenc določenega fenomena,
ampak iščemo poti in načine organiziranja, strukture, izkušnje … Tako je
praktično skoraj vsaka kvalitativna raziskava študija primera (Mesec, 1998).
Preden se lotimo kvalitativnega raziskovanja, je pomembno, da se zave-
damo, da je začetna točka vsake raziskave natančen in jasen opis poteka.
Vsak pojem, zaključek, teorija … mora biti jasno utemeljen z elementi em-
piričnega materiala. Da bo vse to mogoče, si v procesu raziskave kar naj-
več stvari zapisujemo. Pri tem upoštevamo uporabnost in smiselnost raz-
ličnih vrst zapiskov.
Beležke: pri vsakem koraku raziskave si raziskovalec ustvarja tri tipe beležk:
- opazovalne beležke: te vsebujejo čim manj interpretacije in mora-
jo biti kar najbolj zanesljive;
- teoretične beležke: v teh poskušamo zavestno osmisliti oz. inter-
pretirati opazovalne beležke;
- metodološke beležke: v njih zapisujemo potek raziskave, posto-
pek, morebitne težave v procesu raziskovanja, zbiranja, analize
podatkov ipd.
Pripovedni podatki: so surovi podatki, s katerimi lahko reproduciramo vede-
nje, dogodke, ki so se zgodili. Podani so v pisni obliki, v enakem časovnem
zaporedju kot so se dogodki izvirno zgodili, brez interpretiranja. Navadno
z njimi opisujemo celovite anekdote, z začetkom, potekom in koncem. Obi-
čajno se osredotočimo na eno glavno osebo in nanjo vezane dogodke, npr.
komunikacijo ter reakcije drugih. Pomankljivost tovrstnih podatkov pa je,
da včasih opazovalec, ki dela te zapise, ne opazi vsega in slabše sledi pote-
ku. Poleg tega pa jih je težko naknadno interpretirati (npr. težko naknadno
razločimo, ali neko vedenje bolj označuje eno ali drugo emocijo).
Terenski zapisi: vključujejo tudi interpretacijo situacije. Veliko se uporablja-
jo v etnografskih študijah, kjer opisujemo neko kulturo in kjer nas zanima,
kako ljudje strukturirajo svoje okolje. Opažanja so tako že na terenu trans-
formirana v podatke.
23
Praktični napotki za kvalitativno
raziskavo
V kvalitativnem raziskovanju preiskujemo samo enega (ali nekaj) primerov.
Ne zanimajo nas posploševanja v obliki frekvenc določenega fenomena,
ampak iščemo poti in načine organiziranja, strukture, izkušnje … Tako je
praktično skoraj vsaka kvalitativna raziskava študija primera (Mesec, 1998).
Preden se lotimo kvalitativnega raziskovanja, je pomembno, da se zave-
damo, da je začetna točka vsake raziskave natančen in jasen opis poteka.
Vsak pojem, zaključek, teorija … mora biti jasno utemeljen z elementi em-
piričnega materiala. Da bo vse to mogoče, si v procesu raziskave kar naj-
več stvari zapisujemo. Pri tem upoštevamo uporabnost in smiselnost raz-
ličnih vrst zapiskov.
Beležke: pri vsakem koraku raziskave si raziskovalec ustvarja tri tipe beležk:
- opazovalne beležke: te vsebujejo čim manj interpretacije in mora-
jo biti kar najbolj zanesljive;
- teoretične beležke: v teh poskušamo zavestno osmisliti oz. inter-
pretirati opazovalne beležke;
- metodološke beležke: v njih zapisujemo potek raziskave, posto-
pek, morebitne težave v procesu raziskovanja, zbiranja, analize
podatkov ipd.
Pripovedni podatki: so surovi podatki, s katerimi lahko reproduciramo vede-
nje, dogodke, ki so se zgodili. Podani so v pisni obliki, v enakem časovnem
zaporedju kot so se dogodki izvirno zgodili, brez interpretiranja. Navadno
z njimi opisujemo celovite anekdote, z začetkom, potekom in koncem. Obi-
čajno se osredotočimo na eno glavno osebo in nanjo vezane dogodke, npr.
komunikacijo ter reakcije drugih. Pomankljivost tovrstnih podatkov pa je,
da včasih opazovalec, ki dela te zapise, ne opazi vsega in slabše sledi pote-
ku. Poleg tega pa jih je težko naknadno interpretirati (npr. težko naknadno
razločimo, ali neko vedenje bolj označuje eno ali drugo emocijo).
Terenski zapisi: vključujejo tudi interpretacijo situacije. Veliko se uporablja-
jo v etnografskih študijah, kjer opisujemo neko kulturo in kjer nas zanima,
kako ljudje strukturirajo svoje okolje. Opažanja so tako že na terenu trans-
formirana v podatke.
23
