Page 70 - Poštuvan, Vita, Alenka Tančič Grum, 2015. Program NARA – MOČ strokovnjakom skozi čuječnost. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 70
rogram NARA - MOČ
Izroček 4.5
Odnos do misli – II
Razmišljujoči del našega uma zavzema večji del naših življenj; zavestno in nezavedno posveča-
mo veliko ali večino časa razumskemu nivoju. Meditacija pa je drugačen proces, ki ne vključuje
razmišljanja. Ker meditacija ni misel, se skozi nepretrgan proces molčečega opazovanja pojavijo
novi načini razumevanja.
Ni potrebe, da bi se spopadali z mislimi, se borili proti njim ali jih obsojali. Raje se enostavno
odločimo, da jim, ko se jih bomo zavedli, ne bomo sledili.
Kadar se izgubimo v svojih mislih, se z njimi tudi močno poistovetimo. Misli nam odplavajo in
v zelo kratkem času nas lahko odnesejo zelo daleč. Nevede se vkrcamo na vlak asociacij, ne da bi
sploh vedeli, da smo se vkrcali nanj, in ne da bi poznali njegov cilj. Nekje na sredi poti se lahko
„zbudimo“ in spoznamo, da smo se znašli na vlaku in da nismo več tam, kjer smo bili prej. In ko
izstopimo iz tega vlaka, se lahko zgodi, da se znajdemo v povsem drugem miselnem okolju kot
ob vstopu na vlak.
Vzemite si nekaj trenutkov prav zdaj in poglejte misli, ki se pojavljajo v vašem umu. Za vajo
zaprite oči in si predstavljajte, da ste v kinu in da gledate prazno platno. Enostavno počakajte,
da se misli pojavijo. Ker ne počnete ničesar drugega, kot da čakate, da se pojavijo misli, je velika
verjetnost, da se bodo pojavile zelo hitro. Kakšne so? Kaj se dogaja z njimi? Misli so kot čudežni
prikazi, ki se zdijo resnični, ko se v njih izgubimo, ampak se razblinijo (izginejo) takoj, ko se jim
podrobno posvetimo in jih raziščemo.
Kaj pa tiste zares močne misli, ki imajo vpliv na nas? Opazujemo in opazujemo, a potem nas
kar naenkrat odpeljejo in se izgubimo v njih. Zakaj se to zgodi? Katera so tista miselna stanja ali
določene vrste misli, ki nas znova in znova zapeljejo, da pozabimo, da so samo pojav oz. mentalni
dogodek?
Zanimivo je opazovati, koliko moči nevede dajemo tem nepovabljenim mislim: „Naredi to, reci
tisto, zapomni si, načrtuj, premišljuj, obsojaj.“ Takšne misli imajo potencial, da nas spravijo ob
živce, in pogosto tudi dejansko nas.
Vrste misli, ki jih imamo, in njihov vpliv na naše življenje je odvisen od našega razumevanja stva-
ri. Če smo zares prisotni v sedanjem trenutku („tukaj in zdaj“), kjer le opazujemo, kako se misli
pojavljajo in odhajajo, ni zares pomembno, kakšne vrste misli in miselni vzorci se pojavljajo, saj
jih vidimo le kot bežne trenutke, kot muhe enodnevnice, kar tudi v resnici so.
Mislim sledijo dejanja. Dejanjem sledijo vse vrste posledic. V kakšne misli bomo torej vlagali?
Naša pomembna naloga je, da jih jasno vidimo, zato da se lahko odločimo, v zvezi s katerimi
mislimi bomo ukrepali in katere bomo zgolj pustili, da so.
68
Izroček 4.5
Odnos do misli – II
Razmišljujoči del našega uma zavzema večji del naših življenj; zavestno in nezavedno posveča-
mo veliko ali večino časa razumskemu nivoju. Meditacija pa je drugačen proces, ki ne vključuje
razmišljanja. Ker meditacija ni misel, se skozi nepretrgan proces molčečega opazovanja pojavijo
novi načini razumevanja.
Ni potrebe, da bi se spopadali z mislimi, se borili proti njim ali jih obsojali. Raje se enostavno
odločimo, da jim, ko se jih bomo zavedli, ne bomo sledili.
Kadar se izgubimo v svojih mislih, se z njimi tudi močno poistovetimo. Misli nam odplavajo in
v zelo kratkem času nas lahko odnesejo zelo daleč. Nevede se vkrcamo na vlak asociacij, ne da bi
sploh vedeli, da smo se vkrcali nanj, in ne da bi poznali njegov cilj. Nekje na sredi poti se lahko
„zbudimo“ in spoznamo, da smo se znašli na vlaku in da nismo več tam, kjer smo bili prej. In ko
izstopimo iz tega vlaka, se lahko zgodi, da se znajdemo v povsem drugem miselnem okolju kot
ob vstopu na vlak.
Vzemite si nekaj trenutkov prav zdaj in poglejte misli, ki se pojavljajo v vašem umu. Za vajo
zaprite oči in si predstavljajte, da ste v kinu in da gledate prazno platno. Enostavno počakajte,
da se misli pojavijo. Ker ne počnete ničesar drugega, kot da čakate, da se pojavijo misli, je velika
verjetnost, da se bodo pojavile zelo hitro. Kakšne so? Kaj se dogaja z njimi? Misli so kot čudežni
prikazi, ki se zdijo resnični, ko se v njih izgubimo, ampak se razblinijo (izginejo) takoj, ko se jim
podrobno posvetimo in jih raziščemo.
Kaj pa tiste zares močne misli, ki imajo vpliv na nas? Opazujemo in opazujemo, a potem nas
kar naenkrat odpeljejo in se izgubimo v njih. Zakaj se to zgodi? Katera so tista miselna stanja ali
določene vrste misli, ki nas znova in znova zapeljejo, da pozabimo, da so samo pojav oz. mentalni
dogodek?
Zanimivo je opazovati, koliko moči nevede dajemo tem nepovabljenim mislim: „Naredi to, reci
tisto, zapomni si, načrtuj, premišljuj, obsojaj.“ Takšne misli imajo potencial, da nas spravijo ob
živce, in pogosto tudi dejansko nas.
Vrste misli, ki jih imamo, in njihov vpliv na naše življenje je odvisen od našega razumevanja stva-
ri. Če smo zares prisotni v sedanjem trenutku („tukaj in zdaj“), kjer le opazujemo, kako se misli
pojavljajo in odhajajo, ni zares pomembno, kakšne vrste misli in miselni vzorci se pojavljajo, saj
jih vidimo le kot bežne trenutke, kot muhe enodnevnice, kar tudi v resnici so.
Mislim sledijo dejanja. Dejanjem sledijo vse vrste posledic. V kakšne misli bomo torej vlagali?
Naša pomembna naloga je, da jih jasno vidimo, zato da se lahko odločimo, v zvezi s katerimi
mislimi bomo ukrepali in katere bomo zgolj pustili, da so.
68
