Page 108 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 108
glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti
ki vrnili na ozemlje današnje Slovenije. Mednje sodi Škofjeločan Andreas
Gladik (Gladič/Gladnik), ki je bil v graškem Ferdinandeumu pozavnist in
trobentač. Po zaključenem šolanju se je vrnil v Ljubljano, kjer je postal ka-
nonik.11
Med poklicnimi glasbeniki, ki so občasno gostovali izven meja Slo-
venije pa so najpogostejši glasbilarji, in sicer orglarji. Sama narava orglar-
skega poklica je predpostavljala začasna potovanja; po prejemu naročila za
nove orgle si je orglar moral ogledati prostor v katerega bo glasbilo posta-
vil, zaradi nižjih finančnih stroškov pa je glasbilo najpogosteje izdelal kar
na mestu naročila. Tako je orglar Johannes Faller (Ljubljana 1650–Ljublja-
na po 1717), ki je imel delavnico v Ljubljani, zaradi naročil in popravil po-
gosto gostoval tudi v Zagrebu.12
Poleg glasbilarjev so znani še nekateri drugi glasbeni poklici, kot so in-
štrumentalisti in skladatelji, ki so se izobraževali v večjih, najpogosteje, av-
strijskih mestih (Salzburg, Dunaj, Graz) in se po zaključenem šolanju, kot
izobraženi glasbeniki vrnili na ozemlje današnje Slovenije, ali pa so v sklo-
pu službenih obveznosti, najpogosteje so bili to inštrumentalisti, gostovali
na slovesnostih v tujih mestnih središčih, npr. v Gradcu.
Za poznavanje slovenske glasbene zgodovine so pomembnejši glas-
beniki, ki so se na ali iz slovenskega ozemlja priselili ali izselili za dalj-
še obdobje, se aktivno vključili v novo okolje in v tamkajšnjem kulturnem
življenju pustili vidno sled. Rezultati analize so pokazali, da je bilo v 17. in
18. stoletju na Slovensko trajno priseljenih glasbenikov več kot v tem obdob-
ju trajno izseljenih glasbenikov.
Trajno izseljeni glasbeniki
Glasbeniki, ki so se iz ozemlja današnje Slovenije izselili za daljše obdob-
je ali celo za trajno, so bili predvsem poklicni glasbeniki. Ti so se v novem
okolju zaposlili in s tem tudi vključili v tamkajšnje glasbeno življenje. Izven
meja domovine so živeli od deset pa vse do petdeset in več let in za približ-
11 Kuret, »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeumu«, 34. Catalogus alumno-
rum Ferdinandei graciensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimis-
sorum. Ms. 486, fol. 130. Universitäts Bibliothek Graz. Maria Mairold, »Sänger und
Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588-1684«, Zeitschrift des His-
torischen Vereines für Steiermark, 83/1 (1992): 309.
12 Edo Škulj, Baročne orglarske delavnice (Škocjan pri Turjaku: Župnija, 2012), 10, 13–
15. Acta collegii S. J. Zagrabiensis irregestrata. Fasc. VIII/100. Hrvatski državni
arhiv Zagreb. Acta Capituli antiqua. Fasc. 101/57. Nadbiskupski arhiv Zagreb.
106
ki vrnili na ozemlje današnje Slovenije. Mednje sodi Škofjeločan Andreas
Gladik (Gladič/Gladnik), ki je bil v graškem Ferdinandeumu pozavnist in
trobentač. Po zaključenem šolanju se je vrnil v Ljubljano, kjer je postal ka-
nonik.11
Med poklicnimi glasbeniki, ki so občasno gostovali izven meja Slo-
venije pa so najpogostejši glasbilarji, in sicer orglarji. Sama narava orglar-
skega poklica je predpostavljala začasna potovanja; po prejemu naročila za
nove orgle si je orglar moral ogledati prostor v katerega bo glasbilo posta-
vil, zaradi nižjih finančnih stroškov pa je glasbilo najpogosteje izdelal kar
na mestu naročila. Tako je orglar Johannes Faller (Ljubljana 1650–Ljublja-
na po 1717), ki je imel delavnico v Ljubljani, zaradi naročil in popravil po-
gosto gostoval tudi v Zagrebu.12
Poleg glasbilarjev so znani še nekateri drugi glasbeni poklici, kot so in-
štrumentalisti in skladatelji, ki so se izobraževali v večjih, najpogosteje, av-
strijskih mestih (Salzburg, Dunaj, Graz) in se po zaključenem šolanju, kot
izobraženi glasbeniki vrnili na ozemlje današnje Slovenije, ali pa so v sklo-
pu službenih obveznosti, najpogosteje so bili to inštrumentalisti, gostovali
na slovesnostih v tujih mestnih središčih, npr. v Gradcu.
Za poznavanje slovenske glasbene zgodovine so pomembnejši glas-
beniki, ki so se na ali iz slovenskega ozemlja priselili ali izselili za dalj-
še obdobje, se aktivno vključili v novo okolje in v tamkajšnjem kulturnem
življenju pustili vidno sled. Rezultati analize so pokazali, da je bilo v 17. in
18. stoletju na Slovensko trajno priseljenih glasbenikov več kot v tem obdob-
ju trajno izseljenih glasbenikov.
Trajno izseljeni glasbeniki
Glasbeniki, ki so se iz ozemlja današnje Slovenije izselili za daljše obdob-
je ali celo za trajno, so bili predvsem poklicni glasbeniki. Ti so se v novem
okolju zaposlili in s tem tudi vključili v tamkajšnje glasbeno življenje. Izven
meja domovine so živeli od deset pa vse do petdeset in več let in za približ-
11 Kuret, »Slovenski glasbeniki v graškem Ferdinandeumu«, 34. Catalogus alumno-
rum Ferdinandei graciensis ab anno 1558 usque ad a. 1684 susceptorum et dimis-
sorum. Ms. 486, fol. 130. Universitäts Bibliothek Graz. Maria Mairold, »Sänger und
Kirchenmusiker aus dem Ferdinandeum in Graz, 1588-1684«, Zeitschrift des His-
torischen Vereines für Steiermark, 83/1 (1992): 309.
12 Edo Škulj, Baročne orglarske delavnice (Škocjan pri Turjaku: Župnija, 2012), 10, 13–
15. Acta collegii S. J. Zagrabiensis irregestrata. Fasc. VIII/100. Hrvatski državni
arhiv Zagreb. Acta Capituli antiqua. Fasc. 101/57. Nadbiskupski arhiv Zagreb.
106
