Page 60 - Ujčič, Anton, in Viktorija Florjančič, 2017. Javna uprava v računalniškem oblaku. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 60
Javna uprava v računalniškem oblaku
je s podatki. To je posledica razdrobljenosti in dejstva, da nimajo
osrednje agencije za državno IKT, kar jih postavlja pred velike iz-
zive.
- Singapur je vozlišče azijsko-pacifiškega področja (področje
APAC), kar jim omogoča velika vlaganja glavnih ponudnikov na
tržišču. Vlada je promocijo računalništva v oblaku omogočila z
velikimi vlaganji v infrastrukturo. Ponudnikom storitev zagotav
lja celo subvencije v obsegu od 50 % do 100 %.
- Tajvanska vlada je v letu 2010 naznanila program razvoja indust
rije računalništva v oblaku z namenom tekmovanja na globalnem
trgu. Vlada je za petletno obdobje, za vzpostavitev tehnologije ra-
čunalništva v oblaku in storitev, namenila 744 milijonov dolar-
jev.
60 Chandrasekaran in Kapoor (2011) ugotavljata, da za razliko od ZDA
in EU, ki sta homogeni regiji, področje APAC predstavlja izrazito hete-
rogeno regijo. Kljub vse večjemu zanimanju za vpeljavo računalništva v
oblaku v javnem sektorju, obstajajo dejavniki, ki to upočasnjujejo. Odlo-
čitev za računalništvo v oblaku ne more temeljiti samo na zmanjševanju
stroškov, ampak je potrebno upoštevati tudi zanesljivost, varnost in za-
sebnost, upravljanje podatkov in intelektualno zaščito (prav tam). Ti de-
javniki in pomanjkanje jasnosti glede pravne pristojnosti pretoka podat-
kov preko državnih meja, otežujejo odločitve za računalništvo v oblaku,
še posebej v javnem sektorju.
EU se zaveda potenciala računalništva v oblaku za članice EU. V sep-
tembru 2012 je Evropska komisija sprejela strategijo za sprostitev poten-
ciala računalništva v oblaku v Evropi (EC 2012). Cilj strategije je pospeši-
ti prevzemanje računalništva v oblaku znotraj EU. Strategija določa (prav
tam) ukrepe za zagotovitev 2,5 milijona novih delovnih mest v Evropi
in 160 milijard evrov letnega povečanja BDP EU (približno 1 %) do leta
2020. Strategija je oblikovana za hitro in naraščajočo rabo računalni-
štva v oblaku v vseh sektorjih gospodarstva. V strategiji so opredeljene tri
ključne dejavnosti. Tako naj bi vzpostavili (prav tam):
- varne in poštene pogodbene pogoje poslovanja za digitalne vse-
bine, s čimer bi presegli nacionalne pravne okvire, ki povzročajo
razdrobljenost digitalnega trga,
- primerne tehnične standarde, s katerimi bi vzpostavili načela in-
teroperabilnosti, prenosljivosti podatkov in reverzibilnosti,
je s podatki. To je posledica razdrobljenosti in dejstva, da nimajo
osrednje agencije za državno IKT, kar jih postavlja pred velike iz-
zive.
- Singapur je vozlišče azijsko-pacifiškega področja (področje
APAC), kar jim omogoča velika vlaganja glavnih ponudnikov na
tržišču. Vlada je promocijo računalništva v oblaku omogočila z
velikimi vlaganji v infrastrukturo. Ponudnikom storitev zagotav
lja celo subvencije v obsegu od 50 % do 100 %.
- Tajvanska vlada je v letu 2010 naznanila program razvoja indust
rije računalništva v oblaku z namenom tekmovanja na globalnem
trgu. Vlada je za petletno obdobje, za vzpostavitev tehnologije ra-
čunalništva v oblaku in storitev, namenila 744 milijonov dolar-
jev.
60 Chandrasekaran in Kapoor (2011) ugotavljata, da za razliko od ZDA
in EU, ki sta homogeni regiji, področje APAC predstavlja izrazito hete-
rogeno regijo. Kljub vse večjemu zanimanju za vpeljavo računalništva v
oblaku v javnem sektorju, obstajajo dejavniki, ki to upočasnjujejo. Odlo-
čitev za računalništvo v oblaku ne more temeljiti samo na zmanjševanju
stroškov, ampak je potrebno upoštevati tudi zanesljivost, varnost in za-
sebnost, upravljanje podatkov in intelektualno zaščito (prav tam). Ti de-
javniki in pomanjkanje jasnosti glede pravne pristojnosti pretoka podat-
kov preko državnih meja, otežujejo odločitve za računalništvo v oblaku,
še posebej v javnem sektorju.
EU se zaveda potenciala računalništva v oblaku za članice EU. V sep-
tembru 2012 je Evropska komisija sprejela strategijo za sprostitev poten-
ciala računalništva v oblaku v Evropi (EC 2012). Cilj strategije je pospeši-
ti prevzemanje računalništva v oblaku znotraj EU. Strategija določa (prav
tam) ukrepe za zagotovitev 2,5 milijona novih delovnih mest v Evropi
in 160 milijard evrov letnega povečanja BDP EU (približno 1 %) do leta
2020. Strategija je oblikovana za hitro in naraščajočo rabo računalni-
štva v oblaku v vseh sektorjih gospodarstva. V strategiji so opredeljene tri
ključne dejavnosti. Tako naj bi vzpostavili (prav tam):
- varne in poštene pogodbene pogoje poslovanja za digitalne vse-
bine, s čimer bi presegli nacionalne pravne okvire, ki povzročajo
razdrobljenost digitalnega trga,
- primerne tehnične standarde, s katerimi bi vzpostavili načela in-
teroperabilnosti, prenosljivosti podatkov in reverzibilnosti,
