Page 65 - Ujčič, Anton, in Viktorija Florjančič, 2017. Javna uprava v računalniškem oblaku. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 65
Računalništvo v oblaku in javna uprava 65
Colnar (2013) prikaže slovensko državno informatiko od leta 1988,
ko je začela nastajati slovenska država. Glede na način organiziranosti,
državno informatiko razdeli na tri obdobja, in sicer na obdobje nastajan
ja slovenske države 1988–1993, ko je deloval osrednji republiški računal-
niški sistem, na obdobje od 1993 do 2004, ko je obstajal Center vlade RS
za informatiko, in na obdobje od 2004 do 2013, ki ga zaznamujejo neka-
teri pomembni projekti. Kot pozitiven rezultat državne informatike na-
vaja (prav tam) zgodnjo vzpostavitev informacijske infrastrukture in za-
gotovitev informacijske podpore ključnim upravnim postopkom, kot so
na primer upravno-notranje zadeve, carinski postopki, davčni postopki,
statistika itd. Vzpostavljeno je bilo tudi strateško planiranje, vodenje pro-
jektov, razvoj informacijskih rešitev; zagotovljena je bila tudi podpora
priključevanja Slovenije Evropski uniji. Kot ključne pomanjkljivosti in-
formatike navaja (prav tam) organizacijske težave, zastarele informacijske
rešitve, slabo vodene nabave ter pomanjkanje ustreznih kadrov, zaradi če-
sar je velik del storitev prenesenih na zunanje izvajanje storitev upravljan
ja državne informatike. Državna informatika bi lahko imela večji vpliv
na izhod iz krize in bi s prenovo poslovanja ter informatizacijo lahko do-
segla 40 % prihranke ter tako prispevala k racionalizaciji državne in javne
uprave (prav tam). Colnar (prav tam) tako predlaga pripravo nove strate-
gije razvoja, nov koncept informacijskega sistema državne uprave, reorga-
nizacijo, drugačne modele naročanja ter prenovo poslovanja.
Kern Pipan, Arko Košec in Aškerc (2015) v Strategiji razvoja javne
uprave 2015–2020 namenjajo področju državne informatike posebno
poglavje. Menijo (prav tam), da so učinkovita informatika, večja upora-
ba e-storitev, digitalizacija in interoperabilnost strateški cilji razvoja jav-
ne uprave, ki bodo poleg neposrednih učinkov na državno upravo, po-
zitivno vplivali na informatizacijo v celotni državni upravi. Ugotavljajo
(prav tam), da kljub bogatim izkušnjam uvajanja elektronskega poslovan
ja in številnim rešitvam na področju e-uprave, še vedno obstaja neizkoriš
čen potencial, ki ga omogoča digitalno poslovanje in komuniciranje. Pri
tem navajajo primerjalne analize EU (EC 2014; EC b. l.), OECD (OECD
2013) in Združenih narodov (United Nations, Department of Economic
and Social Affairs 2014), ki kažejo nazadovanje Slovenije pri uvajanju in-
formacijskih rešitev v javno upravo glede na vodilne države (prav tam).
Avtorji (prav tam) učinkovito javno upravo povezujejo z učinkovito dr-
žavno informatiko, pri čemer bi bilo potrebno izkoristiti sodobne tehno-
loške in organizacijske pristope, kamor prištevajo možnosti državnega ra-
čunalniškega oblaka.
Colnar (2013) prikaže slovensko državno informatiko od leta 1988,
ko je začela nastajati slovenska država. Glede na način organiziranosti,
državno informatiko razdeli na tri obdobja, in sicer na obdobje nastajan
ja slovenske države 1988–1993, ko je deloval osrednji republiški računal-
niški sistem, na obdobje od 1993 do 2004, ko je obstajal Center vlade RS
za informatiko, in na obdobje od 2004 do 2013, ki ga zaznamujejo neka-
teri pomembni projekti. Kot pozitiven rezultat državne informatike na-
vaja (prav tam) zgodnjo vzpostavitev informacijske infrastrukture in za-
gotovitev informacijske podpore ključnim upravnim postopkom, kot so
na primer upravno-notranje zadeve, carinski postopki, davčni postopki,
statistika itd. Vzpostavljeno je bilo tudi strateško planiranje, vodenje pro-
jektov, razvoj informacijskih rešitev; zagotovljena je bila tudi podpora
priključevanja Slovenije Evropski uniji. Kot ključne pomanjkljivosti in-
formatike navaja (prav tam) organizacijske težave, zastarele informacijske
rešitve, slabo vodene nabave ter pomanjkanje ustreznih kadrov, zaradi če-
sar je velik del storitev prenesenih na zunanje izvajanje storitev upravljan
ja državne informatike. Državna informatika bi lahko imela večji vpliv
na izhod iz krize in bi s prenovo poslovanja ter informatizacijo lahko do-
segla 40 % prihranke ter tako prispevala k racionalizaciji državne in javne
uprave (prav tam). Colnar (prav tam) tako predlaga pripravo nove strate-
gije razvoja, nov koncept informacijskega sistema državne uprave, reorga-
nizacijo, drugačne modele naročanja ter prenovo poslovanja.
Kern Pipan, Arko Košec in Aškerc (2015) v Strategiji razvoja javne
uprave 2015–2020 namenjajo področju državne informatike posebno
poglavje. Menijo (prav tam), da so učinkovita informatika, večja upora-
ba e-storitev, digitalizacija in interoperabilnost strateški cilji razvoja jav-
ne uprave, ki bodo poleg neposrednih učinkov na državno upravo, po-
zitivno vplivali na informatizacijo v celotni državni upravi. Ugotavljajo
(prav tam), da kljub bogatim izkušnjam uvajanja elektronskega poslovan
ja in številnim rešitvam na področju e-uprave, še vedno obstaja neizkoriš
čen potencial, ki ga omogoča digitalno poslovanje in komuniciranje. Pri
tem navajajo primerjalne analize EU (EC 2014; EC b. l.), OECD (OECD
2013) in Združenih narodov (United Nations, Department of Economic
and Social Affairs 2014), ki kažejo nazadovanje Slovenije pri uvajanju in-
formacijskih rešitev v javno upravo glede na vodilne države (prav tam).
Avtorji (prav tam) učinkovito javno upravo povezujejo z učinkovito dr-
žavno informatiko, pri čemer bi bilo potrebno izkoristiti sodobne tehno-
loške in organizacijske pristope, kamor prištevajo možnosti državnega ra-
čunalniškega oblaka.
