Page 66 - Ujčič, Anton, in Viktorija Florjančič, 2017. Javna uprava v računalniškem oblaku. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 66
Javna uprava v računalniškem oblaku
Prenova državne informatike
Skladno z Digitalno agendo 2020 (Evropska komisija 2010) se tudi Slo-
venija zaveda, da bo prenovo državne informatike lahko dosegla le, če bo
povečala vlaganja v IKT (MNZ 2013, 18). Zato MNZ (prav tam) predla-
ga številne rešitve, med drugim uvedbo sodobnih poslovnih in organiza-
cijskih modelov, učvrstitev infrastrukture in vpeljavo rešitev, ki izkazuje-
jo pozitivne finančne učinke. Poleg tega MNZ podpira uvedbo odprtih
standardov in interoperabilnost rešitev. Posebna pozornost je namenjena
vzpostavitvi mehanizmom nadzora in ukrepanja (prav tam).
MNZ (2013, 3) prenovo državne informatike povezuje s tehnolo-
škim razvojem in uporabo storitev v računalniškem oblaku. Pri tem
MNZ (prav tam) prepoznava, da uporabnike motijo dolgi razvojni cikli,
nestandardizirane in razdrobljene informacijske infrastrukture ter slabo
66 delovanje informacijskih storitev ob visokih stroških. Uporabniki siste-
ma državne informatike pričakujejo večjo odzivnost, enostavno upora-
bo storitev ter uporabo horizontalnih gradnikov, ki so že na voljo. MNZ
(2014a, 8) ugotavlja, da je za prenovo državne informatike potrebno izpel
jati naslednje ukrepe: oblikovati enotno strategijo razvoja in upravljan
ja IKT sistemov v državni upravi, vpeljati enotne tehnološke standar-
de, centralizirati proces nabave, konsolidirati kadrovske vire, vzpostaviti
konkurenco na trgu dobaviteljev in tehnoloških rešitev, povečati nadzor
nad izvajanjem pogodbenih zahtev, vpeljati sodobne poslovne modele itd.
MNZ prenovo državne informatike predstavi skozi t. i. integrirani mo-
del po posameznih IT področjih državne informatike, kjer v ospredje,
kot skupni povezovalni element, postavi državni računalniški oblak z re-
ferenčno arhitekturo (MNZ 2014a).
Pregled dosedanjih raziskav
Raziskav o računalništvu v oblaku na področju slovenske javne upra-
ve do sedaj ni zaslediti. Razlog za to lahko najdemo tudi v pomanjkanju
praktičnih rešitev računalništva v oblaku v javni upravi. V preteklosti je
bila država tista, ki je na področju novosti v IKT opravila pionirsko delo.
Temu so običajno sledile podrobnejše znanstvene raziskave in podrobnej-
še preučevanje posameznih področij. S predstavitvijo načrtov države gle-
de konsolidacije državne informatike na konferenci Informatika v javni
upravi 2014 in z vzpostavitvijo projektne skupine za uvedbo državnega
računalniškega oblaka so dane osnove za podrobnejše preučevanje in raz-
iskovanje računalništva v oblaku kot modela zagotavljanja državne infor-
matike.
Prenova državne informatike
Skladno z Digitalno agendo 2020 (Evropska komisija 2010) se tudi Slo-
venija zaveda, da bo prenovo državne informatike lahko dosegla le, če bo
povečala vlaganja v IKT (MNZ 2013, 18). Zato MNZ (prav tam) predla-
ga številne rešitve, med drugim uvedbo sodobnih poslovnih in organiza-
cijskih modelov, učvrstitev infrastrukture in vpeljavo rešitev, ki izkazuje-
jo pozitivne finančne učinke. Poleg tega MNZ podpira uvedbo odprtih
standardov in interoperabilnost rešitev. Posebna pozornost je namenjena
vzpostavitvi mehanizmom nadzora in ukrepanja (prav tam).
MNZ (2013, 3) prenovo državne informatike povezuje s tehnolo-
škim razvojem in uporabo storitev v računalniškem oblaku. Pri tem
MNZ (prav tam) prepoznava, da uporabnike motijo dolgi razvojni cikli,
nestandardizirane in razdrobljene informacijske infrastrukture ter slabo
66 delovanje informacijskih storitev ob visokih stroških. Uporabniki siste-
ma državne informatike pričakujejo večjo odzivnost, enostavno upora-
bo storitev ter uporabo horizontalnih gradnikov, ki so že na voljo. MNZ
(2014a, 8) ugotavlja, da je za prenovo državne informatike potrebno izpel
jati naslednje ukrepe: oblikovati enotno strategijo razvoja in upravljan
ja IKT sistemov v državni upravi, vpeljati enotne tehnološke standar-
de, centralizirati proces nabave, konsolidirati kadrovske vire, vzpostaviti
konkurenco na trgu dobaviteljev in tehnoloških rešitev, povečati nadzor
nad izvajanjem pogodbenih zahtev, vpeljati sodobne poslovne modele itd.
MNZ prenovo državne informatike predstavi skozi t. i. integrirani mo-
del po posameznih IT področjih državne informatike, kjer v ospredje,
kot skupni povezovalni element, postavi državni računalniški oblak z re-
ferenčno arhitekturo (MNZ 2014a).
Pregled dosedanjih raziskav
Raziskav o računalništvu v oblaku na področju slovenske javne upra-
ve do sedaj ni zaslediti. Razlog za to lahko najdemo tudi v pomanjkanju
praktičnih rešitev računalništva v oblaku v javni upravi. V preteklosti je
bila država tista, ki je na področju novosti v IKT opravila pionirsko delo.
Temu so običajno sledile podrobnejše znanstvene raziskave in podrobnej-
še preučevanje posameznih področij. S predstavitvijo načrtov države gle-
de konsolidacije državne informatike na konferenci Informatika v javni
upravi 2014 in z vzpostavitvijo projektne skupine za uvedbo državnega
računalniškega oblaka so dane osnove za podrobnejše preučevanje in raz-
iskovanje računalništva v oblaku kot modela zagotavljanja državne infor-
matike.
