Page 75 - Ujčič, Anton, in Viktorija Florjančič, 2017. Javna uprava v računalniškem oblaku. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 75
Raziskava o računalništvu v oblaku v slovenski javni upravi
ma se strinjam« z navedenimi trditvami. Po mnenju anketirancev bi upo-
raba računalništva v oblaku v javni upravi prispevala največ pri povečanju
interoperabilnosti med organi javne uprave (3,71). Podobno oceno (3,69)
smo izračunali pri trditvi glede večje standardizacije informacijskih siste-
mov javne uprave ter oceni lažje in hitrejše dobave informacijskih stori-
tev končnim uporabnikom (3,66). Nekoliko slabše so anketiranci ocenili
trditev glede optimiranja in racionalizacije poslovanja ter večje prilagod
ljivosti storitev (3,64). Najmanj se anketiranci strinjajo s trditvijo, da bi
uvedba računalništva v oblaku prispevala k vitkejšim procesom javne
uprave (3,35). Primerjava trditev, povezanih s prednostjo računalništva v
oblaku, je prikazana na Sliki 28.
Večja interoperabilnost med organi javne uprave 3,71 75
3,69
Večja standardizacija sistemov 3,66 5
Lažja in hitrejša dobava informacijskih storitev 3,64
3,64
k ončnim uporabnik om 3,59
Optimizacija in racionalizacija poslovanja 3,46
3,35
Večja prilagodljivost storitev 34
Večji nabor storitev
Večja stopnja odprtosti javne uprave in participacije
državljanov
Vitk ejši procesi jav ne uprav e
012
Slika 28: Prednosti računalništva v oblaku za poslovanje javne uprave
Nevarnosti vpeljave računalništva v oblaku v poslovanje javne uprave za
delovanje IKT storitev
Anketiranci so ocenili nevarnosti uporabe računalništva v oblaku za de-
lovanje IKT storitev. Njihovi odgovori na trditve so prikazani na sliki 11.
Tudi tu so uporabniki ponujene trditve ocenjevali na 5-stopenjski Liker-
tovi lestvici, kjer je bila najnižja ocena (1) »sploh se ne strinjam« in naj-
višja ocena (5) »popolnoma se strinjam« z navedenimi trditvami. Naj-
večjo skrb uporabnikom predstavlja tveganje izgube zasebnosti (3,54).
Dejavniki nejasnosti glede skupnih stroškov lastništva informacijskih
sistemov (3,39) in visokih stroškov implementacije (3,25) so povezani s fi-
nančnimi vidiki vpeljave. Zanimiva je ugotovitev, da anketiranci ne vidi-
ma se strinjam« z navedenimi trditvami. Po mnenju anketirancev bi upo-
raba računalništva v oblaku v javni upravi prispevala največ pri povečanju
interoperabilnosti med organi javne uprave (3,71). Podobno oceno (3,69)
smo izračunali pri trditvi glede večje standardizacije informacijskih siste-
mov javne uprave ter oceni lažje in hitrejše dobave informacijskih stori-
tev končnim uporabnikom (3,66). Nekoliko slabše so anketiranci ocenili
trditev glede optimiranja in racionalizacije poslovanja ter večje prilagod
ljivosti storitev (3,64). Najmanj se anketiranci strinjajo s trditvijo, da bi
uvedba računalništva v oblaku prispevala k vitkejšim procesom javne
uprave (3,35). Primerjava trditev, povezanih s prednostjo računalništva v
oblaku, je prikazana na Sliki 28.
Večja interoperabilnost med organi javne uprave 3,71 75
3,69
Večja standardizacija sistemov 3,66 5
Lažja in hitrejša dobava informacijskih storitev 3,64
3,64
k ončnim uporabnik om 3,59
Optimizacija in racionalizacija poslovanja 3,46
3,35
Večja prilagodljivost storitev 34
Večji nabor storitev
Večja stopnja odprtosti javne uprave in participacije
državljanov
Vitk ejši procesi jav ne uprav e
012
Slika 28: Prednosti računalništva v oblaku za poslovanje javne uprave
Nevarnosti vpeljave računalništva v oblaku v poslovanje javne uprave za
delovanje IKT storitev
Anketiranci so ocenili nevarnosti uporabe računalništva v oblaku za de-
lovanje IKT storitev. Njihovi odgovori na trditve so prikazani na sliki 11.
Tudi tu so uporabniki ponujene trditve ocenjevali na 5-stopenjski Liker-
tovi lestvici, kjer je bila najnižja ocena (1) »sploh se ne strinjam« in naj-
višja ocena (5) »popolnoma se strinjam« z navedenimi trditvami. Naj-
večjo skrb uporabnikom predstavlja tveganje izgube zasebnosti (3,54).
Dejavniki nejasnosti glede skupnih stroškov lastništva informacijskih
sistemov (3,39) in visokih stroškov implementacije (3,25) so povezani s fi-
nančnimi vidiki vpeljave. Zanimiva je ugotovitev, da anketiranci ne vidi-
