Page 85 - Ujčič, Anton, in Viktorija Florjančič, 2017. Javna uprava v računalniškem oblaku. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 85
Raziskava o računalništvu v oblaku v slovenski javni upravi
Spremembe = a + b1 x Vpliv + b2 x Nevarnosti + b3 x Razlogi + b4 x 85
Priložnosti
B1, b2, b3 in b4 so regresijski koeficienti oziroma skupine regresijskih
koeficientov za vsak posamezen sklop. Ker imamo dve komponenti, Ko-
risti in Spremembe, smo zapisali dve regresijski enačbi. Iz razmerja line-
arnih enačb bomo kreirali indeks. Shematski prikaz izračuna podajamo
na Sliki 34.
Tako pridobljen indeks bomo uporabili kot merski instrument za
preizkušanje prve hipoteze H1, izkaže pa se tudi kot koristen za preizku-
šanje druge hipoteze H2. V našem primeru smo indeks poimenovali In-
deks uspešnosti in učinkovitosti vpeljave računalništva v oblaku v JU (v na-
daljevanju Indeks), saj z njim lahko merimo kako uspešno in učinkovito
bo računalništvo v oblaku (npr. državni računalniški oblak) vpeljano v
JU glede na upoštevanje vseh dejavnikov.
V Prilogi 3 je prikazan rezultat izračuna prvega regresijskega modela,
kjer je najbolj pomemben determinacijski koeficient 54,7 %. Komponen-
ta »Koristi« je z deležem 54,7 % pojasnjena z vplivom dejavnikov prika-
zanih v Preglednici 10.
Preglednica 9: Vpliv neodvisnih spremenljivk na komponento »Koristi«
Model Nestandardizirani t Sig. Kolinearnost
koeficienti
Konstanta 6,025 0,000 VIF
Optimizacija in racionalizacija poslovanja B St. napaka 2,804 0,005
Vitkejši procesi javne uprave 1,381 0,229 3,858 0,000 2,743
Večji nabor storitev 0,134 0,048 2,982 0,003 2,425
Povečanje stroškov 0,170 0,044 –3,841 0,000 1,910
Lasten državni računalniški oblak 0,122 0,041 3,482 0,001 1,441
Tveganje izgube podatkov –0,143 0,037 –2,838 0,005 1,065
Veliki stroški vpeljave 0,097 0,028 –3,235 0,001 1,182
Večja stopnja odprtosti javne uprave in par- –0,078 0,028 1,176
ticipacije državljanov –0,093 0,029 0,009
Akreditirane storitve 2,096
Uporabo storitev plačamo po količini rabe 0,109 0,041 2,648 0,004
0,033 1,126
0,094 0,033 2,864 1,061
–0,064 0,030 –2,147
Vključevanje neodvisnih spremenljivk v model smo izpeljali z upora-
bo metode »STEPWISE«. Rezultat vsebuje samo spremenljivke, ki ima-
Spremembe = a + b1 x Vpliv + b2 x Nevarnosti + b3 x Razlogi + b4 x 85
Priložnosti
B1, b2, b3 in b4 so regresijski koeficienti oziroma skupine regresijskih
koeficientov za vsak posamezen sklop. Ker imamo dve komponenti, Ko-
risti in Spremembe, smo zapisali dve regresijski enačbi. Iz razmerja line-
arnih enačb bomo kreirali indeks. Shematski prikaz izračuna podajamo
na Sliki 34.
Tako pridobljen indeks bomo uporabili kot merski instrument za
preizkušanje prve hipoteze H1, izkaže pa se tudi kot koristen za preizku-
šanje druge hipoteze H2. V našem primeru smo indeks poimenovali In-
deks uspešnosti in učinkovitosti vpeljave računalništva v oblaku v JU (v na-
daljevanju Indeks), saj z njim lahko merimo kako uspešno in učinkovito
bo računalništvo v oblaku (npr. državni računalniški oblak) vpeljano v
JU glede na upoštevanje vseh dejavnikov.
V Prilogi 3 je prikazan rezultat izračuna prvega regresijskega modela,
kjer je najbolj pomemben determinacijski koeficient 54,7 %. Komponen-
ta »Koristi« je z deležem 54,7 % pojasnjena z vplivom dejavnikov prika-
zanih v Preglednici 10.
Preglednica 9: Vpliv neodvisnih spremenljivk na komponento »Koristi«
Model Nestandardizirani t Sig. Kolinearnost
koeficienti
Konstanta 6,025 0,000 VIF
Optimizacija in racionalizacija poslovanja B St. napaka 2,804 0,005
Vitkejši procesi javne uprave 1,381 0,229 3,858 0,000 2,743
Večji nabor storitev 0,134 0,048 2,982 0,003 2,425
Povečanje stroškov 0,170 0,044 –3,841 0,000 1,910
Lasten državni računalniški oblak 0,122 0,041 3,482 0,001 1,441
Tveganje izgube podatkov –0,143 0,037 –2,838 0,005 1,065
Veliki stroški vpeljave 0,097 0,028 –3,235 0,001 1,182
Večja stopnja odprtosti javne uprave in par- –0,078 0,028 1,176
ticipacije državljanov –0,093 0,029 0,009
Akreditirane storitve 2,096
Uporabo storitev plačamo po količini rabe 0,109 0,041 2,648 0,004
0,033 1,126
0,094 0,033 2,864 1,061
–0,064 0,030 –2,147
Vključevanje neodvisnih spremenljivk v model smo izpeljali z upora-
bo metode »STEPWISE«. Rezultat vsebuje samo spremenljivke, ki ima-
