Page 89 - Ujčič, Anton, in Viktorija Florjančič, 2017. Javna uprava v računalniškem oblaku. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 89
Raziskava o računalništvu v oblaku v slovenski javni upravi 89
- »veje drevesa« naj bodo čim daljše (skupine naj se čim bolj razli-
kujejo med seboj),
- vsota dolžin prerezanih »vej« naj bo maksimalna.
Lastnosti posameznih skupin, povprečja in odkloni so prikazani v
Prilogi 4. Ugotavljamo, da so skupine zelo jasno ločene med seboj. Maj-
hen odklon znotraj skupin pomeni, da so skupine zelo homogene:
- prva skupina, ki jo sestavlja 73 delavcev javne uprave s povprečjem
ocene 2,72 predstavlja skupino, ki je nekoliko odklonilna do vpel
jave računalništva v oblaku v slovensko javno upravo, slabo ocenju-
je njegove koristi, slabo pozna lastnosti oblaka ter je zaradi tega sla-
bo seznanjena z nevarnostmi in koristmi projekta;
- druga skupina, 95 anketirancev s povprečjem ocene 3,19 je v po-
polnosti neodločena in ravnodušna, kar pomeni, da jo ne zanima
vpeljava računalništva v oblaku v javno upravo oziroma se o tem
ne more opredeliti;
- samo tretja skupina, sestavljena iz 148 delavcev s povprečjem oce-
ne 3,6 je nekoliko seznanjena z vpeljavo in jo v zelo majhni meri
podpira.
Nadalje nas je zanimalo ali obstaja razlika v naklonjenosti do raču-
nalništva v oblaku med organi ožje državne uprave in organi javne upra-
ve. Predvidevali smo, da so slednji računalništvu v oblaku bolj naklonjeni,
saj imajo lastne informacijske sisteme in niso vezani na včasih tog infor-
macijski sistem državne uprave. V uvodu smo oblikovali hipotezo H2.
H2: Organi širše javne uprave so računalništvu v oblaku bolj naklonjeni
kot organi ožje državne uprave.
Pri preizkusu druge hipoteze se zgoraj kreirani »Indeks uspešnosti in
učinkovitosti vpeljevanja računalništva v oblaku« izkaže kot zelo upora-
ben. Želeli smo izvedeti, ali obstajajo med organi razlike v naklonjenosti
glede uspešnosti in učinkovitosti vpeljevanja računalništva v oblaku v JU.
Hipotezo smo dokazovali s testom enojne analize variance – ANOVA, s
katerim preverjamo značilnost razlik med povprečji v več skupinah – or-
ganih javne uprave. Spremenljivko, po katerih enote razdelimo na skupi-
ne, smo kreirali na osnovi vprašanja: »V katerem delu javne uprave ste za-
posleni?«
Test izvajamo v dveh delih. Prvi del je Levenov test oziroma domneva
glede homogenosti varianc. Oblikovali smo ničelno in alternativno dom
nevo:
- »veje drevesa« naj bodo čim daljše (skupine naj se čim bolj razli-
kujejo med seboj),
- vsota dolžin prerezanih »vej« naj bo maksimalna.
Lastnosti posameznih skupin, povprečja in odkloni so prikazani v
Prilogi 4. Ugotavljamo, da so skupine zelo jasno ločene med seboj. Maj-
hen odklon znotraj skupin pomeni, da so skupine zelo homogene:
- prva skupina, ki jo sestavlja 73 delavcev javne uprave s povprečjem
ocene 2,72 predstavlja skupino, ki je nekoliko odklonilna do vpel
jave računalništva v oblaku v slovensko javno upravo, slabo ocenju-
je njegove koristi, slabo pozna lastnosti oblaka ter je zaradi tega sla-
bo seznanjena z nevarnostmi in koristmi projekta;
- druga skupina, 95 anketirancev s povprečjem ocene 3,19 je v po-
polnosti neodločena in ravnodušna, kar pomeni, da jo ne zanima
vpeljava računalništva v oblaku v javno upravo oziroma se o tem
ne more opredeliti;
- samo tretja skupina, sestavljena iz 148 delavcev s povprečjem oce-
ne 3,6 je nekoliko seznanjena z vpeljavo in jo v zelo majhni meri
podpira.
Nadalje nas je zanimalo ali obstaja razlika v naklonjenosti do raču-
nalništva v oblaku med organi ožje državne uprave in organi javne upra-
ve. Predvidevali smo, da so slednji računalništvu v oblaku bolj naklonjeni,
saj imajo lastne informacijske sisteme in niso vezani na včasih tog infor-
macijski sistem državne uprave. V uvodu smo oblikovali hipotezo H2.
H2: Organi širše javne uprave so računalništvu v oblaku bolj naklonjeni
kot organi ožje državne uprave.
Pri preizkusu druge hipoteze se zgoraj kreirani »Indeks uspešnosti in
učinkovitosti vpeljevanja računalništva v oblaku« izkaže kot zelo upora-
ben. Želeli smo izvedeti, ali obstajajo med organi razlike v naklonjenosti
glede uspešnosti in učinkovitosti vpeljevanja računalništva v oblaku v JU.
Hipotezo smo dokazovali s testom enojne analize variance – ANOVA, s
katerim preverjamo značilnost razlik med povprečji v več skupinah – or-
ganih javne uprave. Spremenljivko, po katerih enote razdelimo na skupi-
ne, smo kreirali na osnovi vprašanja: »V katerem delu javne uprave ste za-
posleni?«
Test izvajamo v dveh delih. Prvi del je Levenov test oziroma domneva
glede homogenosti varianc. Oblikovali smo ničelno in alternativno dom
nevo:
