Page 204 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 204
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
Sloveniji, pri čemer je v pojmovanje časopisa vključila ne le tiskane izdaje,
temveč tudi njihove digitalne oziroma spletne oblike in različne časopis-
ne formate, od klasičnega časnika do brezplačnikov, naročniških dnevni-
kov in tistih v prosti prodaji. Analiza je pokazala, da individualne razlike in
preference evropskih bralcev časopisov po različnih državah pojasnijo ve-
čino variabilnosti in sprememb glede branja časopisov, nekatera odstopanja
ali posebnosti pa je mogoče pojasniti tudi z nacionalno determiniranostjo
oziroma specifičnostjo. Starost, spol, razredna pripadnost oziroma stopn-
ja izobrazbe in višina prihodka na gospodinjstvo so tiste spremenljivke, ki
pretežno učinkovito pojasnjujejo splošno sliko razlik glede odnosa ljudi do
branja časopisov v različnih državah, čeravno omenjene spremenljivke ni-
majo enakega učinka v vseh državah. Ne glede na nekatere metodološke
nepreciznosti in nekorektnosti pri interpretiranju dobljenih statističnih re-
zultatov (npr. pri modelu večnivojske analize individualnih in nacionalnih
razlik manjka podajanje variabilnosti podatkov; za obravnavane spremen-
ljivke, npr. spol, starost, stopnjo izobrazbe ali višino dohodka, so podana
samo povprečja, ki brez variabilnosti ne povedo kaj dosti; pri regresijskem
večnivojskem modelu manjkajo intervali zaupanja; predvsem pa je uporabl-
jena iterativna GLS-metoda premalo razložena3) ter posamezne nacional-
ne kontekste organiziranosti časopisnega trga in branja časopisov raziskava
poda nekaj koristnih ugotovitev okrog individualnih karakteristik ter pre-
ferenc, ki so ključne za razumevanje glavnih problemov branosti časopisov
tako v tistih državah z visoko stopnjo branosti (skandinavske države, Irska,
Velika Britanija) kakor tudi tistih z najnižjo (Grčija, Španija, Portugalska).
Nekatere kulture proizvajajo bolj, nekatere manj zavzete bralce. Splošna sli-
ka kaže visoko raven časopisnih bralcev v nordijskih državah in manj bral-
cev v južni Evropi. Na Norveškem, Finskem in Švedskem imajo časopisi več
kot sedemkrat višji doseg kakor v Grčiji ali na Portugalskem. Države ne-
kdanjega vzhodnega bloka se umeščajo v sredino. Nekateri raziskovalci so
poskušali evropske države klasificirati glede na različne medijske sisteme,
pri čemer obravnavajo naklado časopisov kot enega od vidikov razlikovan-
ja. Čeprav posledice globalizacijskih procesov vključujejo upad razlik med
nacionalnimi medijskimi sistemi in pomenijo izziv za primerjalne medij-
ske raziskave na nacionalni ravni, lahko spremenljiva potrošnja časopisov
v Evropi vendarle upravičuje nacionalne primerjalne študije o branju časo-
pisov. Kot pričakovano je opaziti splošno razliko med severom in jugom,
3 Za to dragoceno metodološko zaznavo se zahvaljujem dr. Damijani Kastelec z Bioteh-
niške fakultete Univerze v Ljubljani.
204
Sloveniji, pri čemer je v pojmovanje časopisa vključila ne le tiskane izdaje,
temveč tudi njihove digitalne oziroma spletne oblike in različne časopis-
ne formate, od klasičnega časnika do brezplačnikov, naročniških dnevni-
kov in tistih v prosti prodaji. Analiza je pokazala, da individualne razlike in
preference evropskih bralcev časopisov po različnih državah pojasnijo ve-
čino variabilnosti in sprememb glede branja časopisov, nekatera odstopanja
ali posebnosti pa je mogoče pojasniti tudi z nacionalno determiniranostjo
oziroma specifičnostjo. Starost, spol, razredna pripadnost oziroma stopn-
ja izobrazbe in višina prihodka na gospodinjstvo so tiste spremenljivke, ki
pretežno učinkovito pojasnjujejo splošno sliko razlik glede odnosa ljudi do
branja časopisov v različnih državah, čeravno omenjene spremenljivke ni-
majo enakega učinka v vseh državah. Ne glede na nekatere metodološke
nepreciznosti in nekorektnosti pri interpretiranju dobljenih statističnih re-
zultatov (npr. pri modelu večnivojske analize individualnih in nacionalnih
razlik manjka podajanje variabilnosti podatkov; za obravnavane spremen-
ljivke, npr. spol, starost, stopnjo izobrazbe ali višino dohodka, so podana
samo povprečja, ki brez variabilnosti ne povedo kaj dosti; pri regresijskem
večnivojskem modelu manjkajo intervali zaupanja; predvsem pa je uporabl-
jena iterativna GLS-metoda premalo razložena3) ter posamezne nacional-
ne kontekste organiziranosti časopisnega trga in branja časopisov raziskava
poda nekaj koristnih ugotovitev okrog individualnih karakteristik ter pre-
ferenc, ki so ključne za razumevanje glavnih problemov branosti časopisov
tako v tistih državah z visoko stopnjo branosti (skandinavske države, Irska,
Velika Britanija) kakor tudi tistih z najnižjo (Grčija, Španija, Portugalska).
Nekatere kulture proizvajajo bolj, nekatere manj zavzete bralce. Splošna sli-
ka kaže visoko raven časopisnih bralcev v nordijskih državah in manj bral-
cev v južni Evropi. Na Norveškem, Finskem in Švedskem imajo časopisi več
kot sedemkrat višji doseg kakor v Grčiji ali na Portugalskem. Države ne-
kdanjega vzhodnega bloka se umeščajo v sredino. Nekateri raziskovalci so
poskušali evropske države klasificirati glede na različne medijske sisteme,
pri čemer obravnavajo naklado časopisov kot enega od vidikov razlikovan-
ja. Čeprav posledice globalizacijskih procesov vključujejo upad razlik med
nacionalnimi medijskimi sistemi in pomenijo izziv za primerjalne medij-
ske raziskave na nacionalni ravni, lahko spremenljiva potrošnja časopisov
v Evropi vendarle upravičuje nacionalne primerjalne študije o branju časo-
pisov. Kot pričakovano je opaziti splošno razliko med severom in jugom,
3 Za to dragoceno metodološko zaznavo se zahvaljujem dr. Damijani Kastelec z Bioteh-
niške fakultete Univerze v Ljubljani.
204
