Page 207 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 207
časopis in njegovi bralci ...
časopisja, je sicer trčila na nekatere metodološke omejitve, zaradi katerih
so posplošitve lahko preveč vehementne in težko kvalitativno utemeljene,
vendar avtorja opozarjata, da je položaj časopisov v kontekstu nacional-
nih medijskih krajin lahko merjen tako po tem, kakšen je časopisni delež
oglaševalskega kolača, kakor tudi po tem, koliko časa konzumenti medij-
skih sporočil porabijo za druge vrste medijev. In nadaljujeta, da ni prese-
netljivo, da prav v državah, kjer imajo časopisi večji delež oglaševalskega
kolača, ljudje več časa porabijo za prebiranje časopisov. Ta vzročnost je po
njunem mnenju lahko razumljena kot posledica vzajemnega učinkovanja.
Avtorja dvomita, da lahko posamezne nacije opredelimo kot bralce časopi-
sov, druge kot poslušalce radia in tretje kot televizijske gledalce, saj njuna
analiza sugerira, da v medijsko razvitih državah visoka stopnja posluša-
nosti radia, gledanosti televizije ali uporabe interneta nujno ne zmanjšu-
je branja časopisov, pač pa to možnost celo povečuje. Zaradi konvergence4
medijev tako poslušanje radia, gledanje televizije ali uporaba interneta po-
zitivno korelirajo z branjem časopisov. Opozori pa njuna analiza na neki
drugi element, ki nakazuje, da je branost časopisov lahko v nekaterih drža-
vah izdatneje povezana s stopnjo brezposelnosti. V državah z nizko stop-
njo brezposelnosti prebivalci več časa posvetijo branju časopisja, medtem
ko je moč drugih demografskih kazalnikov dokaj neznatna. Z vidika eko-
nomske situacije njuna večnivojska študija logično sugerira, da ekonomski
položaj posameznika bolj vpliva na branje časopisja kakor ekonomski po-
ložaj države. Avtorja še omenita, da manjša gostota poseljenosti stimulira
časopisno branje kakor tudi izobrazbena raven in interes za politične zade-
ve pozitivno vplivata na branost časopisov. To nakazuje, da v državah z viš-
jo izobrazbeno bilanco in večjim deležem politično ozaveščenih državlja-
nov berejo več. Avtorja opozorita, da je branje časopisov treba interpretirati
kot posledico tako individualnih značilnosti kakor tudi značilnosti nacio-
nalnega konteksta, v katerega so posamezniki ugnezdeni. Njuna študija iz-
postavi nesporen pomen individualnih značilnosti, kakor so denimo spol,
starost, izobrazba in dohodek, za branje časopisov: moški ob branju preži-
vijo več časa kakor ženske; višje izobraženi berejo več kakor ljudje z niž-
jo izobrazbo; ljudje, ki živijo v gospodinjstvih z visokim dohodkom, bere-
jo več od tistih z nižjimi dohodki; in starejši ljudje berejo več kakor mlajši.
A te pojasnjevalne spremenljivke na čas branja ne vplivajo v vseh državah
4 Izraz 'konvergenca’ je v zadnjih letih doživel resda veliko kritik, vendar ga tukaj upo-
rabljamo pretežno v okviru intelektualnih tradicij oziroma raziskovalnih orientacij, ki
so se nanj sklicevale.
207
časopisja, je sicer trčila na nekatere metodološke omejitve, zaradi katerih
so posplošitve lahko preveč vehementne in težko kvalitativno utemeljene,
vendar avtorja opozarjata, da je položaj časopisov v kontekstu nacional-
nih medijskih krajin lahko merjen tako po tem, kakšen je časopisni delež
oglaševalskega kolača, kakor tudi po tem, koliko časa konzumenti medij-
skih sporočil porabijo za druge vrste medijev. In nadaljujeta, da ni prese-
netljivo, da prav v državah, kjer imajo časopisi večji delež oglaševalskega
kolača, ljudje več časa porabijo za prebiranje časopisov. Ta vzročnost je po
njunem mnenju lahko razumljena kot posledica vzajemnega učinkovanja.
Avtorja dvomita, da lahko posamezne nacije opredelimo kot bralce časopi-
sov, druge kot poslušalce radia in tretje kot televizijske gledalce, saj njuna
analiza sugerira, da v medijsko razvitih državah visoka stopnja posluša-
nosti radia, gledanosti televizije ali uporabe interneta nujno ne zmanjšu-
je branja časopisov, pač pa to možnost celo povečuje. Zaradi konvergence4
medijev tako poslušanje radia, gledanje televizije ali uporaba interneta po-
zitivno korelirajo z branjem časopisov. Opozori pa njuna analiza na neki
drugi element, ki nakazuje, da je branost časopisov lahko v nekaterih drža-
vah izdatneje povezana s stopnjo brezposelnosti. V državah z nizko stop-
njo brezposelnosti prebivalci več časa posvetijo branju časopisja, medtem
ko je moč drugih demografskih kazalnikov dokaj neznatna. Z vidika eko-
nomske situacije njuna večnivojska študija logično sugerira, da ekonomski
položaj posameznika bolj vpliva na branje časopisja kakor ekonomski po-
ložaj države. Avtorja še omenita, da manjša gostota poseljenosti stimulira
časopisno branje kakor tudi izobrazbena raven in interes za politične zade-
ve pozitivno vplivata na branost časopisov. To nakazuje, da v državah z viš-
jo izobrazbeno bilanco in večjim deležem politično ozaveščenih državlja-
nov berejo več. Avtorja opozorita, da je branje časopisov treba interpretirati
kot posledico tako individualnih značilnosti kakor tudi značilnosti nacio-
nalnega konteksta, v katerega so posamezniki ugnezdeni. Njuna študija iz-
postavi nesporen pomen individualnih značilnosti, kakor so denimo spol,
starost, izobrazba in dohodek, za branje časopisov: moški ob branju preži-
vijo več časa kakor ženske; višje izobraženi berejo več kakor ljudje z niž-
jo izobrazbo; ljudje, ki živijo v gospodinjstvih z visokim dohodkom, bere-
jo več od tistih z nižjimi dohodki; in starejši ljudje berejo več kakor mlajši.
A te pojasnjevalne spremenljivke na čas branja ne vplivajo v vseh državah
4 Izraz 'konvergenca’ je v zadnjih letih doživel resda veliko kritik, vendar ga tukaj upo-
rabljamo pretežno v okviru intelektualnih tradicij oziroma raziskovalnih orientacij, ki
so se nanj sklicevale.
207
