Page 268 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 268
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
Drugi del, ki me moti, je ta, da podcenjujemo bralca na splošno. S tem, kar
sem že omenila: 'Naš bralec tega ne bo razumel.' To se dogaja ves čas.« Ni
mogoče pričakovati, da v kakšnem delovnem kolektivu medčloveški odno-
si ne bi bili preizkušani z različnimi situacijami. Uredništvo nekega časopi-
sa ni pri tem nobena izjema. Na podlagi podanih pogovorov z zaposlenimi
bi lahko izluščili nekaj ključnih elementov pričakovanega ali zamišljenega
razmerja med urednikom in novinarjem: vzajemno zaupanje, samoinicia-
tivnost novinarja pri predlaganju tem, njegova avtonomnost pri obdelavi
tem, jasno izražena pričakovanja urednika glede posameznih nalog, kon-
zultiranje novinarja z urednikom o dogodkih, soglasje novinarja in ured-
nika o pomembnosti dogodka ali teme, urednikovo pozitivno motiviranje
novinarjev h kritičnosti, natančna pravila, podprta z etiko in dejansko od-
govornostjo. Hkrati lahko vidimo, da vsi ti elementi v očeh naših informa-
torjev v praksi niso vselej izpolnjevani v skladu z njihovimi pričakovanji,
potrebami in interesi.
Organizacijska antropologija je na podlagi številnih študij11 razgrnila
kar veliko konstitutivnih elementov vzpostavljanja medčloveških odnosov
v delovnih okoljih, od organizacijske strukture delovnega okolja, formalne
in neformalne hierarhije, kodov profesionalnega vedenja, družbenih vlog
in statusov, strokovnih referenc in kompetenc, delovnih izkušenj, narave
delovnih procesov ipd. Vsi ti elementi pravzaprav sugerirajo tri temeljne
premise socialnega življenja v uredništvu časopisa: prvič, medčloveški od-
nosi so temelj za delovanje časopisa kot kolektiva zaposlenih; drugič, med-
človeški odnosi se začno pri posameznikih, ne šele v kolektivu; in tretjič,
medčloveški odnosi niso samoumeven izid, pač pa proces, ki se ga razvija.
Toda proces uresničevanja odnosov v delovnem kolektivu, kakršen je de-
nimo uredništvo časopisa kot vertikalno urejena institucija pozicij in raz-
merij, je zaznamovan hierarhično. Smer avtorizacije kulture medčloveških
odnosov poteka od nadrejenih do podrejenih pozicij. In ravno na tej točki
naša etnografija zaznava določen primanjkljaj, saj nemalokrat sposobnosti
in pričakovanja podrejenih presegajo sposobnosti in pričakovanja nadreje-
nih. Tak značaj konstituiranja institucionalne hierarhije je še zlasti pogost
v individualiziranih intelektualnih kolektivih, torej v tistih delovnih okol-
jih, kjer se zaposleni izkazujejo z visoko profiliranim intelektualnim de-
lom in javno navzočo integriteto osebnosti. V primeru časopisnega ured-
ništva je kulturni vzorec naslednji: bolj ko je neki novinar strokovno in
11 Glej Britan & Cohen 1980, Dubinskas 1988, Hamada 1995, Jordan 1989 in 1999, Sachs
1989, Schwartzman 1993, Sibley & Hamada 1994, Trice & Beyer 1993, Wright 1994.
268
Drugi del, ki me moti, je ta, da podcenjujemo bralca na splošno. S tem, kar
sem že omenila: 'Naš bralec tega ne bo razumel.' To se dogaja ves čas.« Ni
mogoče pričakovati, da v kakšnem delovnem kolektivu medčloveški odno-
si ne bi bili preizkušani z različnimi situacijami. Uredništvo nekega časopi-
sa ni pri tem nobena izjema. Na podlagi podanih pogovorov z zaposlenimi
bi lahko izluščili nekaj ključnih elementov pričakovanega ali zamišljenega
razmerja med urednikom in novinarjem: vzajemno zaupanje, samoinicia-
tivnost novinarja pri predlaganju tem, njegova avtonomnost pri obdelavi
tem, jasno izražena pričakovanja urednika glede posameznih nalog, kon-
zultiranje novinarja z urednikom o dogodkih, soglasje novinarja in ured-
nika o pomembnosti dogodka ali teme, urednikovo pozitivno motiviranje
novinarjev h kritičnosti, natančna pravila, podprta z etiko in dejansko od-
govornostjo. Hkrati lahko vidimo, da vsi ti elementi v očeh naših informa-
torjev v praksi niso vselej izpolnjevani v skladu z njihovimi pričakovanji,
potrebami in interesi.
Organizacijska antropologija je na podlagi številnih študij11 razgrnila
kar veliko konstitutivnih elementov vzpostavljanja medčloveških odnosov
v delovnih okoljih, od organizacijske strukture delovnega okolja, formalne
in neformalne hierarhije, kodov profesionalnega vedenja, družbenih vlog
in statusov, strokovnih referenc in kompetenc, delovnih izkušenj, narave
delovnih procesov ipd. Vsi ti elementi pravzaprav sugerirajo tri temeljne
premise socialnega življenja v uredništvu časopisa: prvič, medčloveški od-
nosi so temelj za delovanje časopisa kot kolektiva zaposlenih; drugič, med-
človeški odnosi se začno pri posameznikih, ne šele v kolektivu; in tretjič,
medčloveški odnosi niso samoumeven izid, pač pa proces, ki se ga razvija.
Toda proces uresničevanja odnosov v delovnem kolektivu, kakršen je de-
nimo uredništvo časopisa kot vertikalno urejena institucija pozicij in raz-
merij, je zaznamovan hierarhično. Smer avtorizacije kulture medčloveških
odnosov poteka od nadrejenih do podrejenih pozicij. In ravno na tej točki
naša etnografija zaznava določen primanjkljaj, saj nemalokrat sposobnosti
in pričakovanja podrejenih presegajo sposobnosti in pričakovanja nadreje-
nih. Tak značaj konstituiranja institucionalne hierarhije je še zlasti pogost
v individualiziranih intelektualnih kolektivih, torej v tistih delovnih okol-
jih, kjer se zaposleni izkazujejo z visoko profiliranim intelektualnim de-
lom in javno navzočo integriteto osebnosti. V primeru časopisnega ured-
ništva je kulturni vzorec naslednji: bolj ko je neki novinar strokovno in
11 Glej Britan & Cohen 1980, Dubinskas 1988, Hamada 1995, Jordan 1989 in 1999, Sachs
1989, Schwartzman 1993, Sibley & Hamada 1994, Trice & Beyer 1993, Wright 1994.
268
