Page 191 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 191
oi: https://doi.org/10.26493/978-961-7055-86-3.189-207

Trst, Gorica in Istra: glasbena prepletanja

Luisa Antoni
Samostojna raziskovalka
Independent researcher
Po letu 1848, ko je večji del monarhije zajel izrazit val nacionalnega pre-
poroda, so se v večjih mestih avstro-ogrske monarhije začela ustanavljati
številna društva (kulturna, gledališka, zborovska, športna in umetniška),
ki so bila del političnega in nacionalnega boja za obstoj in so se borila za
uvelj­avljanje nacionalnih pravic. Trst, Gorica in Koper niso izvzeti iz tega
nacio­nalnega vrvenja. Vsaka nacionalna skupina se je, po eni strani, pri-
merjala s sosedom in je, po drugi, zatrjevala in utrjevala svojo različnost
od matične domovine. V teh krajih se je italijansko govoreči Tržačan po-
membno razlikoval od Italijana iz italijanske kraljevine (Tržačani so mal-
ce zaničevalno imenovali Italijane regnicoli, tj. tisti, ki so prihajali iz Regno
d’Italia), Slovenec od Kranjca in Nemec od Avstrijca ali Nemca. Ob rednih
vajah in sestankih so ta društva, ki so delovala predvsem v mestih, propa-
gandno prirejala razne pobude, kot so bili koncerti, plesi in gledališke igre.
V tem valu nacionalnega preporoda je imela glasba pomembno vlogo, ker
je združevala posameznike, tako socialno kot ideološko. Tako živahno do-
gajanje je dalo zagon za ustanovitev ter razvojno povečanje javnih in zaseb-
nih glasbenih ustanov.
S tem člankom želimo zajeti ves primorski prostor od Gorice in nje-
nega zaledja do Trsta, Kopra, Pirana, Izole in deloma Istre (ta je še najmanj
raziskana) in poskusiti oblikovati ali vsaj začeti širši pogled na preplete-
no dogajanje. Na tem območju je pouk do leta 1918 potekal v treh jezikih: v
nemščini (tj. uradni državni jezik), italijanščini in slovenščini. Zadnja dva

189
   186   187   188   189   190   191   192   193   194   195   196