Page 195 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 195
trst, gorica in istra: glasbena prepletanja
Društva in zasebno glasbeno šolanje
Zasebno glasbeno šolanje je zacvetelo predvsem na razširjeni podlagi druž-
benega delovanja, saj so amaterji začutili potrebo po profesionalizaciji glas-
bene ponudbe. Sledi pregled po krajih, ki je le prvi korak za bolj pogloblje-
ne raziskave.
Na Koprskem: leta 1851 je Luigi Gravisi napisal članek Proposta di un
regolamento per gli istituti di musica di Capodistria (Predlog pravil za glas-
bene ustanove v Kopru), ki je marca in maja 1851 izšel v časopisu Il popola-
no dell’Istria. V njem Gravisi ugotavlja, da obstaja združenje amaterskih
glasbenikov, vendar je ta skupina bolj primerna za nastopanje na prostem.
Meni še, da je treba ustanoviti javno glasbeno ustanovo, ki bo poskrbela
za potrebe mesta. Predlaga pravilnik in ustanovitev Filharmonične druž-
be, ki bi nadzorovala glasbeno šolsko delovanje. Oblikovali bi se – pod fil-
harmoničnim nadzorom – dve skupini: orkester in godba. V mapi, datira-
ni 18. 4. 1853, je predlog pravil mestne glasbene šole. Pobudniški odbor (ki
so ga sestavljali Giovanni de Manzini, Cristoforo Belli in Giovanni Genzo)
je leta 1865 začel aktivnosti za ustanovitev družbe, statut pa je bil potrjen
21. 9. 1865. Učitelja glasbe so iskali z javnim razpisom in njegove zadol-
žitve so bile: skrbeti za glasbene priredbe, napisati vsaj tri avtorske sklad-
be na leto (za orkester, zbor in godbo) in kot organist spremljati na orglah
praznične obrede. Imel je zadolžitve do filharmonične družbe (kot vodja
orkestra in zbora), do občine (kot dirigent godbe) in cerkve (kot organist in
dirigent pevskega zbora).
Od šestdesetih let so se v obalnih mestih ustanavljala filharmonič-
na društva, poleg koprskega sta nastali še piranska Società filarmonico-
-drammatica (Filharmonična družba) in izolska Società filarmonica »Ali-
eto« (Filharmonična družba Haliaetum). Leta 1906 so v Kopru ustanovili
Glazbeno društvo Zvezda v Kopru, ki je vključevalo tako učiteljiščnike kot
slovanske državne uslužbence in verjetno tudi tamburaško skupino. Med
ustanovnimi člani je bil tudi Fran Gulič, violinist, ki se je šolal najprej pri
Arturu Vramu v Trstu in nato pri Ševčíku v Pragi. Tako kot mnogim dru-
gim mu je tržaška prefektura z dekretom leta 1930 ime poitalijančila v Fran-
co Gulli in tako se je predstavljal vse do smrti leta 1973. Življenje in delo
Frana Guliča (Franca Gullija) še danes ni raziskano, čeprav je bil kot glas-
beni pedagog dejaven pred prvo svetovno vojno in po njej. Pred razpadom
Avstro-Ogrske je bil član orkestra tržaške Glasbene matice, kar potrjuje fo-
193
Društva in zasebno glasbeno šolanje
Zasebno glasbeno šolanje je zacvetelo predvsem na razširjeni podlagi druž-
benega delovanja, saj so amaterji začutili potrebo po profesionalizaciji glas-
bene ponudbe. Sledi pregled po krajih, ki je le prvi korak za bolj pogloblje-
ne raziskave.
Na Koprskem: leta 1851 je Luigi Gravisi napisal članek Proposta di un
regolamento per gli istituti di musica di Capodistria (Predlog pravil za glas-
bene ustanove v Kopru), ki je marca in maja 1851 izšel v časopisu Il popola-
no dell’Istria. V njem Gravisi ugotavlja, da obstaja združenje amaterskih
glasbenikov, vendar je ta skupina bolj primerna za nastopanje na prostem.
Meni še, da je treba ustanoviti javno glasbeno ustanovo, ki bo poskrbela
za potrebe mesta. Predlaga pravilnik in ustanovitev Filharmonične druž-
be, ki bi nadzorovala glasbeno šolsko delovanje. Oblikovali bi se – pod fil-
harmoničnim nadzorom – dve skupini: orkester in godba. V mapi, datira-
ni 18. 4. 1853, je predlog pravil mestne glasbene šole. Pobudniški odbor (ki
so ga sestavljali Giovanni de Manzini, Cristoforo Belli in Giovanni Genzo)
je leta 1865 začel aktivnosti za ustanovitev družbe, statut pa je bil potrjen
21. 9. 1865. Učitelja glasbe so iskali z javnim razpisom in njegove zadol-
žitve so bile: skrbeti za glasbene priredbe, napisati vsaj tri avtorske sklad-
be na leto (za orkester, zbor in godbo) in kot organist spremljati na orglah
praznične obrede. Imel je zadolžitve do filharmonične družbe (kot vodja
orkestra in zbora), do občine (kot dirigent godbe) in cerkve (kot organist in
dirigent pevskega zbora).
Od šestdesetih let so se v obalnih mestih ustanavljala filharmonič-
na društva, poleg koprskega sta nastali še piranska Società filarmonico-
-drammatica (Filharmonična družba) in izolska Società filarmonica »Ali-
eto« (Filharmonična družba Haliaetum). Leta 1906 so v Kopru ustanovili
Glazbeno društvo Zvezda v Kopru, ki je vključevalo tako učiteljiščnike kot
slovanske državne uslužbence in verjetno tudi tamburaško skupino. Med
ustanovnimi člani je bil tudi Fran Gulič, violinist, ki se je šolal najprej pri
Arturu Vramu v Trstu in nato pri Ševčíku v Pragi. Tako kot mnogim dru-
gim mu je tržaška prefektura z dekretom leta 1930 ime poitalijančila v Fran-
co Gulli in tako se je predstavljal vse do smrti leta 1973. Življenje in delo
Frana Guliča (Franca Gullija) še danes ni raziskano, čeprav je bil kot glas-
beni pedagog dejaven pred prvo svetovno vojno in po njej. Pred razpadom
Avstro-Ogrske je bil član orkestra tržaške Glasbene matice, kar potrjuje fo-
193
