Page 212 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 212
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela

načrtov matičine glasbene šole v Ljubljani3 je dosegel raven, ki je zahtevala
korak naprej: ustanovitev »popolnega konservatorija«.4 Povečevanje števi-
la učencev in zaposlovanje usposobljenega pedagoškega kadra, podaljševa-
nje šolanja pri posameznih predmetih, poučevanje skoraj vseh orkestral-
nih in solističnih inštrumentov, pouk solističnega in zborovskega petja,
glasbeno-teoretičnih predmetov, govora in deklamacije, vse to je potrje-
valo potrebo po stopenjski nadgradnji glasbenega izobraževanja. Politične
razmere in prva svetovna vojna so neposredna prizadevanja za ustanovi-
tev konservatorija zavrle. Obnovila so se že med vojno l. 1913 in intenzivi-
rala po njej, predvsem po šolskem letu 1917/18, ko je imela glasbena šola več
kot 800 učencev in so morali nove kandidate odslavljati zaradi nezadostne-
ga števila učiteljev.5 Proces formiranja konservatorija6 je bil uspešno zaklju-
čen 24. marca 1919 z ustanovitvijo Dramske, operne in orkestralne šole. Ko-

3 Prve učne načrte glasbene šole GM je izdelal Fran Gerbič l. 1887. Kasneje so bili z
vključitvijo drugih profesorjev, ki so poučevali na šoli, nadgrajeni in razširjeni: naj-
prej l. 1894 in nato l. 1906. Po predmetniku in učnih načrtih iz leta 1906 so imeli
učenci klavirja po zaključenem osmem razredu možnost vpisa v program višje šole
za nadarjene učence. Predmetnik je vključeval široko paleto glasbeno-teoretičnih
in glasbeno-reproduktivnih predmetov, namenjenih izobraževanju bodočih inštru-
mentalistov, komponistov in dirigentov. S temi usmeritvami je že nakazoval konser-
vatorijsko raven izobraževanja. Prim. Nataša Cigoj Krstulović, »Načela in podobe
slovenskega javnega glasbenega izobraževanja: primer šole in konservatorija ljubl-
janske Glasbene matice (1882–1926)«, v Javno glasbeno šolstvo na Slovenskem: pogle-
di ob 200-letnici. ur. Branka Rotar Pance (Ljubljana: Akademija za glasbo, 2016), 41–
55.

4 Cvetko Budkovič, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II. Od nastanka konser-
vatorija do Akademije za glasbo 1919–1946 (Ljubljana: Znanstveni institut Filozofske
fakultete, 1995), 16.

5 GM je v svojih prizadevanjih za ustanovitev konservatorija imenovala različne ko-
misije, ki so pripravljale posamezne akte in vodile postopke. Eno izmed njih, ime-
novano 18. 7. 1919, je vodil predsednik GM dr. Vladimir Ravnihar, v njej pa so bili
Matej Hubad, dr. Ivan Karlin, dr. Viljem Krejči, dr. Franc Kimovec, Anton Lajo-
vic, Albert Levičnik, Stanko Premrl, dr. Stanko Sajovic. Kot zastopnik poverje-
ništva za uk in bogočastje pri deželni vladi v Ljubljani je v komisiji sodeloval dr.
Milko Lubic, eno mesto pa je pripadlo tudi zastopniku Slovenskega gledališke-
ga konzorcija. Prim. Izvestje za šolsko leto 1939/40 (Ljubljana: Rektorat Glasbene
akademije, 1940), 4. https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RKPEQLR-
M/94f11503-f1d5-45d8-a6b4-fce5bc7f81fa/PDF.

6 V izvršilnem odboru za ustanovitev konservatorija so bili Albert Levičnik, Anton
Lajovic, dr. Janko Žerovnik, dr. Viljem Krejči in Matej Hubad, njegov sestav pa se
je z leti spreminjal. Statut so pripravili Julij Betetto, Ivan Bučar in Ignacij Boršt-
nik. Posebno komisijo za ustanovitev konservatorija so sestavljali Julij Betetto, Ka-
rel Jeraj, Friderik Rukavina, Ivan Brezovšek, dr. Stanko Sajovic in Ivan Škerl. Prim.
Ana Klop­čič, »Ustanovitev in delovanje Glasbene akademije v Ljubljani (1939–1945)«
(dipl., Univerza v Ljubljani, 2010), 31.

210
   207   208   209   210   211   212   213   214   215   216   217