Page 217 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 217
pouk na konservator iju od ustanovitve do for mir anja glasbene ak ademije (1919–1939)

certni mojster v uveljavljenih moskovskih orkestrih (Svobodnyj těatr, Ope-
ra Zimina, simfonični orkester Zveze moskovskih glasbenikov). Leta 1920
se je v Pragi izpopolnjeval v mojstrski šoli Otokarja Ševčíka.26 Ko je l. 1921
začel poučevati na ljubljanskem konservatoriju, se je začela t. i. »‘Šlaisova
doba’ poučevanja violine«.27 V učne načrte za violino je vključil Ševčíkovo
tehniko, njegove metode poučevanja pa je uporabljal pri pouku.28 S tem je
reformiral violinski pouk ter ga dvignil na visokošolsko raven.29 V njego-
vem razredu na Državnem konservatoriju in kasneje na Glasbeni akademi-
ji so se izobraževali številni kasneje uveljavljeni slovenski violinski pedago-
gi: Karlo Rupel, Leon Pfeifer, Albert (Ali) Dermelj, Vida Jeraj Hribar, Uroš
Prevoršek in drugi.30

Na oddelku za violino je deloval tudi profesor Karel Jeraj (1874–1951),
prvi Slovenec, ki je bil član dunajskih filharmonikov. Bil je rojen na Duna-
ju in že zelo zgodaj izkazal glasbeno nadarjenost. Na dunajskem konser-
vatoriju je igral violino v razredu Josepha Hellmesbergerja ml., stranske
predmete pa sta ga poučevala Anton Bruckner in Robert Fuchs. Študij na
tej ustanovi je zaključil z odliko in opravil državni izpit iz glasbe. Pot ga je
nato vodila v London, kjer je deloval kot koncertni vodja britanskega im-
perialnega glasbenega instituta. S tamkajšnjim orkestrom je koncertiral po
večjih evropskih središčih, nato pa se prijavil na avdicijo za člana dunajske
dvorne opere in filharmonije ter bil izbran med 45 kandidati. V letih 1900–
1919 je deloval kot koncertni mojster orkestra Dvorne opere in Filharmonije
na Dunaju. Poleg umetniškega delovanja se je posvečal pedagoškemu delu.
V Purkersdofu pri Dunaju je poučeval glasbo v zavodu za slepo mladino in
za svoje pedagoške dosežke prejel posebno priznanje. Po končani prvi sve-
tovni vojni se je odzval vabilu ravnatelja Mateja Hubada, s katerim ga je po-
vezovalo dolgoletno poznanstvo in prijateljstvo. Z družino se je preselil v
Ljubljano in se zaposlil na konservatoriju kot profesor violine.31 Poučeval je
začetnike in zanje l. 1928 izdal Reformno pripravljalno početno šolo za gosli,

26 Prim. Cigoj Krstulović, Zgodovina, spomin, dediščina,167.
27 Prim. Maruša Zupančič, Razvoj violinske pedagogike in šolstva na Slovenskem od za-

četka 19. stoletja do začetka druge svetovne vojne (Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fi-
lozofska fakulteta, 2013), 29.
28 Ševčíkovo metodo opisuje Maruša Zupančič v navedenem delu na straneh 63–65.
29 Dragotin Cvetko, »Šlais, Jan (1893–1975)«, Slovenska biografija (Ljubljana: Sloven-
ska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013),
http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi657484/#slovenski-biografski-leksikon.
30 Zupančič, Razvoj violinske pedagogike in šolstva na Slovenskem, 29.
31 Vida Jeraj-Hribar, Večerna sonata (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1992).

215
   212   213   214   215   216   217   218   219   220   221   222