Page 220 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 220
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela

vi v praksi bili povezani tako prek izvajanja pouka v istih prostorih kot tudi
prek delovanja nekaterih profesorjev, ki so poučevali na obeh šolah.38

Spremenjeni status konservatorija je zahteval reorganizacijo izobraže-
valnih stopenj, predmetnikov in učnih načrtov. Pri prenovi so se zgledovali
po drugih evropskih konservatorijih. Državni konservatorij je od šolskega
leta 1929/30 izvajal pouk v naslednjih organizacijskih oblikah in izobraže-
valnih stopnjah:

– Pripravljalni tečaj – začetniki so ga obiskovali eno leto; pouk je
obsegal glasbeno teorijo, solfeggio in mladinsko petje

‒ Nižja šola – na njej se je izvajal pouk klavirja (trije razredi), violi-
ne (trije razredi) in violončela (dva razreda). Poleg glavnega pred-
meta so imeli gojenci še teorijo in petje kot stranska predmeta.39

‒ Srednja šola – na njej je potekal pouk v obsegu šestih letnikov za
solopetje, klavir, violino, violočnelo, kontrabas, flavto, oboo, kla-
rinet, fagot, rog, trobento, pozavno in orgle. Tolkala so poučevali
v dveh letnikih. Gojenci srednje šole so imeli glede na svojo usme-
ritev naslednji nabor stranskih predmetov: splošna glasbena teo-
rija, harmonija, kontrapunkt, kompozicija, inštrumentacija, nauk
o inštrumentih, oblikoslovje, forma in analiza, glasbena esteti-
ka, glasbena zgodovina, komorne vaje, klavirsko spremljanje, or-
kestralne vaje, mladinsko petje, zborova šola, operna šola, ples in
plastika.

Vpis na srednjo šolo je pogojeval uspešno opravljen sprejemni iz-
pit, zahtevani so bili tudi štirje zaključeni razredi gimnazije, real-
ke ali meščanske šole.

‒ Visoka šola – vključevala je štiriletni študij glavnih predmetov
klavir, violina, violončelo, solopetje in petletni študij kompozicije
ter dirigiranja.

38 Prim. Cigoj Krstulović, »Načela in podobe slovenskega javnega glasbenega izobraže-
vanja«, 50.

39 Tudi pri opredeljevanju nižje šole je razvidno, da je v praksi šola GM ostala tesno po-
vezana z Državnim konservatorijem:

Gojenci in gojenke nižje šole obiskujejo po veliki večini prve štiri razrede šole Glasbene
Matice, ki se smatra kot pripravnica za državni konservatorij. Po dovršenem 4. razre-
du šole Glasbene Matice, pripravnice konservatorija, morajo napraviti sprejemni iz-
pit za konservatorij, sicer nadaljujejo šolo Glasbene Matice v nadaljnjih razredih«.

Poročilo o šolskem letu 1929/30 (Ljubljana: Državni konservatorij v Ljubljani, 1930),
3, http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YHD3V7FR/79102b4f-bd42-4b7a-
bbfe-0ea0817beb73/PDF.

218
   215   216   217   218   219   220   221   222   223   224   225