Page 253 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 253
pomen jank a r avnik a v slovenski klavirski pedagogiki

Václav Talich, je bil takrat nedvomno ena najmočnejših glasbenih
osebnosti v Ljubljani, zato ne preseneča, da je Ravnik prisluhnil dirigen-
tu in svoji profesorici klavirja, Vidi Prelesnik Talich, in se jeseni 1911 vpisal
na klavirski oddelek konservatorija v Pragi. Njegov učitelj klavirja v Pra-
gi je bil najprej František Dolejš, kasneje od šolskega leta 1912/1913 pa Josef
Jiránek, ki je bil evropsko znan klavirski pedagog. V času študija je izsto-
pal po številu koncertov na ustanovi, ki je imela zavidanja vredno tradici-
jo, kar govori o Ravniku kot odličnem pianistu in komornem glasbeniku.5

Po končani vojni in odsluženju vojaškega roka je na povabilo ­Mateja
Hubada leta 1919 sprejel službo učitelja klavirja na takrat ustanovljenem
Konservatoriju Glasbene matice. Ob podržavljenju Konservatorija Glasbe-
ne matice (1926) je bil imenovan za učitelja Državnega konservatorija. Ob
ustanovitvi Glasbene akademije je bil z odlokom, dne 8. marca 1940, nas-
tavljen za njenega rednega profesorja. Ta položaj je obdržal tudi po osvo-
boditvi na preimenovani Akademiji za glasbo (1945), na kateri je poučeval
vse do upokojitve leta 1965. Njen rektor je bil dve poslovni dobi zapovrstjo
(od 1951 do 1955).6

Ravnikova klavirska ustvarjalnost
Na slovenskem glasbenem prizorišču je nase prvič pomembneje opozoril
leta 1911 v reviji Novi akordi, ki je vse do vojne, leta 1914, predstavljala osre-
dnjo slovensko glasbeno institucijo. V reviji so bile objavljene njegove prve
štiri klavirske skladbe, ki so odpirale novo poglavje slovenske klavirske
ustvarjalnosti. Večerna pesem (1910), Dolcissimo oz. Preludij (1911), Čuteči
duši (1912) in Moment (1912) so klavirske miniature, napisane v prepros-
ti tridelni obliki.7 Urednik Gojmir Krek in Anton Lajovic sta njegovo skla-
dateljsko delo sprejela z navdušenjem. Poudarila sta široko muzikalnost,
napredno stilno orientacijo, prostranost harmonskih struktur in globo-
ko čustvenost.8 Med prvo svetovno vojno je Ravnik napisal zgolj eno, širo-
ko in virtuozno zaznamovano klavirsko delo, Grande valse caractéristique
(1916). Skladba izraža silovit življenjski zanos, prvobitno radost in osvobo-

5 Katarina Bogunović Hočevar, »Odmevi evropskih tendenc v ustvarjalnosti Janka
Ravnika« (diss., Univerza v Ljubljani, 2009), 44–46.

6 Ajlec, »Ravnik Janko«, 43.
7 Janko Ravnik, Klavirske skladbe, Ed. DSS 537 (Ljubljana: Društvo slovenskih sklada-

teljev, 1973).
8 Dragotin Cvetko, Slovenska glasba v evropskem prostoru (Ljubljana: Slovenska mati-

ca, 1991), str. 372.

251
   248   249   250   251   252   253   254   255   256   257   258