Page 261 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 261
pomen jank a r avnik a v slovenski klavirski pedagogiki
predvsem novoromantična usmerjenost in občutljivost za zvok. Med kolegi
je bil zelo cenjen kot učitelj, ki je znal v študentu prepoznati njegove sposob-
nosti, jih razvijati v pravo smer in največjim talentom pomagal pri usme-
ritvi na podiplomski študij, ki ga Ljubljana do začetka šestdesetih let še ni
imela. Ravnik je obdržal moč in je igral klavir do poznih let ter v osemde-
setem letu na radiju posnel še vrsto skladb. Za njegovo igro je bila značil-
na izredna muzikalnost in barvitost. Sicer pa Dekleva označuje Ravnika za
največjo avtoriteto na pianističnem področju na Akademiji za glasbo v Lju-
bljani, vse od njene ustanovitve; podobno kot je veljal prof. Svetislav Stančić
v Zagrebu ali prof. Emil Hajek v Beogradu.33
Milivoj Šurbek poduči, da je za vse pedagoge velikega formata
pomembna predvsem interpretacija in za prof. Ravnika je bilo značilno, da
naj bi jo neposredno direktno »vsajal« v vsakega študenta posebej. Spomi-
nja se, da je stal ob študentu na levi strani, mu sugeriral kot dirigent, ki vodi
orkester; le da se je sočasno s študentovim igranjem oglašal z melodičnim
prepevanjem. Artikulacijo v smislu enakomernosti in izvedbene jasnosti je
reševal, kot večina pedagogov, z nadzorovano vajo v počasnem tempu in pri
tem je predpisano dinamiko in agogiko zahteval od začetka študija določe-
nega klavirskega dela. Podobno kot Dekleva tudi Šurbek pove, kako tenko-
čutno je profesor Ravnik izbiral vse vrste pedalizacije, ki jo je uporabljal z
namenom obogatitve klavirskega zvoka in za kreiranje zanimivih barvnih
palet. Milivoj Šurbek poudarja, da je svojo ljubezen do klavirja s študijem
pri prof. Ravniku še poglobil in z njegovo pomočjo bil nagrajenec na tek-
movanju mladih slovenskih umetnikov v Beogradu.34
Zdenka Novak pripoveduje, da je bil kot človek tesno povezan z nara-
vo in umetnostjo. Imel naj bi izjemen občutek za barvo, lepoto, ubranost
in harmonijo narave naj bi povezoval s harmonijo glasbe. Po fizionomiji
in značaju naj bi bil »gorenjska grča«, vendar ne grob, ampak izredno ob-
čutljiva duša. Čeprav zvok klavirja v trenutku, ko zazveni, začne pojemati,
je nemalokdaj z navdušenjem govoril o tem, kako klavir poje. Kot pedagog
je izvajanje skrbno spremljal – bil je pozoren na pianistične prvine kot so
artikulacija, fraziranje, ritem, tempo, dinamika, kultura tona, stilske zna-
čilnosti, razvoj melodije z vsemi agogičnimi odtenki itd. Imel je velik ro-
mantični izbor skladb Brahmsa, Schumanna, Francka in te skladbe naj bi
prof. Ravnik močno agogično občutil. Kot pri fotografiranju, naj bi tudi pri
33 Marjana Vajngerl, intervju z Igorjem Deklevo [zvočni posnetek], Hruševo, 20. 9.
2017.
34 Marjana Vajngerl, intervju s prof. Milivojem Šurbkom, Ljubljana, 14. 8. 2017.
259
predvsem novoromantična usmerjenost in občutljivost za zvok. Med kolegi
je bil zelo cenjen kot učitelj, ki je znal v študentu prepoznati njegove sposob-
nosti, jih razvijati v pravo smer in največjim talentom pomagal pri usme-
ritvi na podiplomski študij, ki ga Ljubljana do začetka šestdesetih let še ni
imela. Ravnik je obdržal moč in je igral klavir do poznih let ter v osemde-
setem letu na radiju posnel še vrsto skladb. Za njegovo igro je bila značil-
na izredna muzikalnost in barvitost. Sicer pa Dekleva označuje Ravnika za
največjo avtoriteto na pianističnem področju na Akademiji za glasbo v Lju-
bljani, vse od njene ustanovitve; podobno kot je veljal prof. Svetislav Stančić
v Zagrebu ali prof. Emil Hajek v Beogradu.33
Milivoj Šurbek poduči, da je za vse pedagoge velikega formata
pomembna predvsem interpretacija in za prof. Ravnika je bilo značilno, da
naj bi jo neposredno direktno »vsajal« v vsakega študenta posebej. Spomi-
nja se, da je stal ob študentu na levi strani, mu sugeriral kot dirigent, ki vodi
orkester; le da se je sočasno s študentovim igranjem oglašal z melodičnim
prepevanjem. Artikulacijo v smislu enakomernosti in izvedbene jasnosti je
reševal, kot večina pedagogov, z nadzorovano vajo v počasnem tempu in pri
tem je predpisano dinamiko in agogiko zahteval od začetka študija določe-
nega klavirskega dela. Podobno kot Dekleva tudi Šurbek pove, kako tenko-
čutno je profesor Ravnik izbiral vse vrste pedalizacije, ki jo je uporabljal z
namenom obogatitve klavirskega zvoka in za kreiranje zanimivih barvnih
palet. Milivoj Šurbek poudarja, da je svojo ljubezen do klavirja s študijem
pri prof. Ravniku še poglobil in z njegovo pomočjo bil nagrajenec na tek-
movanju mladih slovenskih umetnikov v Beogradu.34
Zdenka Novak pripoveduje, da je bil kot človek tesno povezan z nara-
vo in umetnostjo. Imel naj bi izjemen občutek za barvo, lepoto, ubranost
in harmonijo narave naj bi povezoval s harmonijo glasbe. Po fizionomiji
in značaju naj bi bil »gorenjska grča«, vendar ne grob, ampak izredno ob-
čutljiva duša. Čeprav zvok klavirja v trenutku, ko zazveni, začne pojemati,
je nemalokdaj z navdušenjem govoril o tem, kako klavir poje. Kot pedagog
je izvajanje skrbno spremljal – bil je pozoren na pianistične prvine kot so
artikulacija, fraziranje, ritem, tempo, dinamika, kultura tona, stilske zna-
čilnosti, razvoj melodije z vsemi agogičnimi odtenki itd. Imel je velik ro-
mantični izbor skladb Brahmsa, Schumanna, Francka in te skladbe naj bi
prof. Ravnik močno agogično občutil. Kot pri fotografiranju, naj bi tudi pri
33 Marjana Vajngerl, intervju z Igorjem Deklevo [zvočni posnetek], Hruševo, 20. 9.
2017.
34 Marjana Vajngerl, intervju s prof. Milivojem Šurbkom, Ljubljana, 14. 8. 2017.
259
