Page 263 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 263
pomen jank a r avnik a v slovenski klavirski pedagogiki
kar je od nekdaj bila Ravnikova velika želja.38 Skripto Metodika klavirske
igre in klavirskega pouka, ki jo je leta 1979 napisal Pavel Šivic, je nato dopol-
nila in posodobila prof. Tanja Zrimšek, ter jo leta 1992 izdala v knjižni ob-
liki.39 Čeprav bi bilo pri Janku Ravniku težko povsem nedvoumno začrtati
poglavitne pedagoške koncepte, so torej le-te bolj izrazito prispevali njego-
vi učenci.
Nadaljevanje slovenske pianistične šole
V smislu klavirske tehnike lahko že v prvi generaciji Ravnikovih najuspe-
šnejših učencev zasledimo številne novosti. Marijan Lipovšek se je pri prof.
Vilému Kurzu v Pragi naučil novih tehnik igranja – s sproščeno roko od ra-
mena, ne mehkim, ampak prožnim zapestjem in bolj napetimi prsti.40 Iz-
popolnil je leggiero igro za izvajanje zelo hitrih, blestečih nizov tonov ali
kot je sam dejal, kako pihniti preko pasaže.41 Ravnik je nasprotno pogos-
to zagovarjal legatissimo igro, pri kateri sosednjo tipko pritisnemo do dna
in šele nato prejšnjo spustimo – s tem je želel ustvariti pojoč in prelivajoč
zvok. Tak način igranja pa v hitrih pasažah hitrost zavira. Glasba stremi
po eni strani k vedno hitrejšim tempom, po drugi strani pa k višji uglasi-
tvi (415–440 Hz in več). Gre za nekakšno dialektiko, ki jo opažamo tudi v
življenju, npr. v športu ali tehniki. Po pripovedovanju študentov naj bi Li-
povšek pustil pianistu tudi več svobode v izvajanju, kot njegov nekdanji
profesor Ravnik.42 Zora Zarnik je svoje znanje pridobila na École Normale
de Musique v Parizu pri Heleni Castel Galanti in pri Alfredu Cortotu ter v
Brnu pri Vilému Kurzu. Učencem je tako lahko posredovala izsledke tak-
rat najmodernejših pianističnih metod. Kot interpretka je igrala tehnično
in izvajalsko dovršeno in če je ne bi oviralo šibko zdravje, bi se bržkone raz-
vila v vrhunsko koncertno pianistko.43 Hilda Horak je svoje znanje oboga-
tila z urami pri Svetislavu Stančiću v Zagrebu, pri Margit Varró v Budim-
38 Marjana Vajngerl, intervju z Igorjem Deklevo [zvočni posnetek], Hruševo, 20. 9.
2017.
39 Tanja Zrimšek, Metodika klavirskega pouka in klavirske igre I, II (Radovljica: Didak-
ta, 1992).
40 Koter, »“Ljubljanska pianistična šola“ Janko Ravnik – utemeljitelj slovenske pianis-
tične šole«, 33–34.
41 Marjana Vajngerl, intervju z Zorano Cotič [zvočni posnetek], Maribor, 18. 7. 2017.
42 Marjana Vajngerl, intervju z Igorjem Deklevo [zvočni posnetek], Hruševo, 20. 9.
2017.
43 Budkovič, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, 212.
261
kar je od nekdaj bila Ravnikova velika želja.38 Skripto Metodika klavirske
igre in klavirskega pouka, ki jo je leta 1979 napisal Pavel Šivic, je nato dopol-
nila in posodobila prof. Tanja Zrimšek, ter jo leta 1992 izdala v knjižni ob-
liki.39 Čeprav bi bilo pri Janku Ravniku težko povsem nedvoumno začrtati
poglavitne pedagoške koncepte, so torej le-te bolj izrazito prispevali njego-
vi učenci.
Nadaljevanje slovenske pianistične šole
V smislu klavirske tehnike lahko že v prvi generaciji Ravnikovih najuspe-
šnejših učencev zasledimo številne novosti. Marijan Lipovšek se je pri prof.
Vilému Kurzu v Pragi naučil novih tehnik igranja – s sproščeno roko od ra-
mena, ne mehkim, ampak prožnim zapestjem in bolj napetimi prsti.40 Iz-
popolnil je leggiero igro za izvajanje zelo hitrih, blestečih nizov tonov ali
kot je sam dejal, kako pihniti preko pasaže.41 Ravnik je nasprotno pogos-
to zagovarjal legatissimo igro, pri kateri sosednjo tipko pritisnemo do dna
in šele nato prejšnjo spustimo – s tem je želel ustvariti pojoč in prelivajoč
zvok. Tak način igranja pa v hitrih pasažah hitrost zavira. Glasba stremi
po eni strani k vedno hitrejšim tempom, po drugi strani pa k višji uglasi-
tvi (415–440 Hz in več). Gre za nekakšno dialektiko, ki jo opažamo tudi v
življenju, npr. v športu ali tehniki. Po pripovedovanju študentov naj bi Li-
povšek pustil pianistu tudi več svobode v izvajanju, kot njegov nekdanji
profesor Ravnik.42 Zora Zarnik je svoje znanje pridobila na École Normale
de Musique v Parizu pri Heleni Castel Galanti in pri Alfredu Cortotu ter v
Brnu pri Vilému Kurzu. Učencem je tako lahko posredovala izsledke tak-
rat najmodernejših pianističnih metod. Kot interpretka je igrala tehnično
in izvajalsko dovršeno in če je ne bi oviralo šibko zdravje, bi se bržkone raz-
vila v vrhunsko koncertno pianistko.43 Hilda Horak je svoje znanje oboga-
tila z urami pri Svetislavu Stančiću v Zagrebu, pri Margit Varró v Budim-
38 Marjana Vajngerl, intervju z Igorjem Deklevo [zvočni posnetek], Hruševo, 20. 9.
2017.
39 Tanja Zrimšek, Metodika klavirskega pouka in klavirske igre I, II (Radovljica: Didak-
ta, 1992).
40 Koter, »“Ljubljanska pianistična šola“ Janko Ravnik – utemeljitelj slovenske pianis-
tične šole«, 33–34.
41 Marjana Vajngerl, intervju z Zorano Cotič [zvočni posnetek], Maribor, 18. 7. 2017.
42 Marjana Vajngerl, intervju z Igorjem Deklevo [zvočni posnetek], Hruševo, 20. 9.
2017.
43 Budkovič, Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II, 212.
261
