Page 329 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 329
polemika o ljubljanski kompozicijski šoli
mačim razmeram v svojih delih, za katere ob mnogostranski zaposlenosti
ostaja le malo časa. Šivic ni zanikal potrebe po obvladovanju starih oblik,
vendar je menil, da v javnost vendar ne gre iznašati tako enostranskih in
nedognanih trditev in se sprašuje, kaj se skriva pod krinko takega pisarje-
nja. Prizadeti pa nočejo odgovoriti, ker ne želijo »z razprtijami vplivati ne-
ugodno na sedanji položaj«.8
Ob tem članku je uredništvo dopisalo, da je za svobodno diskusijo in
svobodno kritiko, da pa za osebne nazore in oblike svojih sestavkov odgo-
varjajo pisci sami. Šivic se na glavne očitke Uroša Prevorška ni odzval in
je nanje odgovoril z bolj pavšalnimi argumenti, oz. z osebno prizadetostjo.
Prevoršek se je nato ponovno oglasil v Jutru,9 ker ni pričakoval reakcije
od anonimnega pisca z naslovom Miselnost umetniške skupine, ki je izšla v
dnevniku Slovenec10 pa tudi ne od Šivica. Zatrdil je, da je imel v mislih pred-
vsem kompozicijsko šolo, ne pa Glasbene akademije. To vprašanje pa se po
njegovem mnenju pojavlja vse od nastopa Slavka Osterca (1927). Kot nje-
gov nekdanji učenec ne more primerjati te šole s šolami v tujini. Osterčeve-
ga imena v članku ni zamolčal zaradi strahopetnosti, kot mu je očital Šivic,
ampak iz spoštovanja do skladatelja, ki je na Slovenskem pobornik novih
glasbenih stremljenj. Prevoršek ostaja prepričan, da se na konservatoriju v
Ljubljani nezadostno obravnava glasbena gramatika oz. tehnika, da se pre-
malo goji spoštovanje do klasikov in da se zaradi zgrešene vzgoje odpirajo
glasbeni produkciji temne perspektive. Tako ponavlja svoje glavne pripom-
be na študij kompozicije na ljubljanskem konservatoriju. Potem vzame pod
lupo Šivičevo delo zadnjih šestih let in ugotavlja skromno bero (1 godalni
kvartet, pesmi za bas in orkester, nekaj klavirskih skladbic, pa nekaj samo-
spevčkov in zborčkov – pa smo na koncu!). Odločno pa je zagotovil, da je
za stilno objektivno, umerjeno in resno šolo in zato ne odgovarja na zlob-
na podtikanja in zasmehovanja na njegov račun v obeh polemičnih spisih.
Šivic se je moral ponovno oglasiti. Zanikal je, da bi bila vprašanja o
bodoči glasbeni akademiji škodljiva in nedopustna. Pač pa je očital Prevor-
šku enostransko in neobjektivno ter krivično pisanje, kar pa spet ni pose-
bej argumentiral. Poudaril je, da se on v glavnem udejstvuje kot pedagog in
pianist, da pa je ponosen na svoje skladateljsko delo, in da pa imajo »kom-
petentnejši« od Prevorška o njem drugačno mnenje. Zatrdil je, da zna »v
8 Ibid.
9 Uroš Prevoršek, »Še o kompozicijski šoli v Ljubljani«, Jutro 19, št. 70 (25. III. 1938): 5,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AOJRNSWS.
10 N. N., »Miselnost umetniške skupine«, Slovenec 66, št. 64a (18. III. 1938): 5, http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QUE28KTM.
327
mačim razmeram v svojih delih, za katere ob mnogostranski zaposlenosti
ostaja le malo časa. Šivic ni zanikal potrebe po obvladovanju starih oblik,
vendar je menil, da v javnost vendar ne gre iznašati tako enostranskih in
nedognanih trditev in se sprašuje, kaj se skriva pod krinko takega pisarje-
nja. Prizadeti pa nočejo odgovoriti, ker ne želijo »z razprtijami vplivati ne-
ugodno na sedanji položaj«.8
Ob tem članku je uredništvo dopisalo, da je za svobodno diskusijo in
svobodno kritiko, da pa za osebne nazore in oblike svojih sestavkov odgo-
varjajo pisci sami. Šivic se na glavne očitke Uroša Prevorška ni odzval in
je nanje odgovoril z bolj pavšalnimi argumenti, oz. z osebno prizadetostjo.
Prevoršek se je nato ponovno oglasil v Jutru,9 ker ni pričakoval reakcije
od anonimnega pisca z naslovom Miselnost umetniške skupine, ki je izšla v
dnevniku Slovenec10 pa tudi ne od Šivica. Zatrdil je, da je imel v mislih pred-
vsem kompozicijsko šolo, ne pa Glasbene akademije. To vprašanje pa se po
njegovem mnenju pojavlja vse od nastopa Slavka Osterca (1927). Kot nje-
gov nekdanji učenec ne more primerjati te šole s šolami v tujini. Osterčeve-
ga imena v članku ni zamolčal zaradi strahopetnosti, kot mu je očital Šivic,
ampak iz spoštovanja do skladatelja, ki je na Slovenskem pobornik novih
glasbenih stremljenj. Prevoršek ostaja prepričan, da se na konservatoriju v
Ljubljani nezadostno obravnava glasbena gramatika oz. tehnika, da se pre-
malo goji spoštovanje do klasikov in da se zaradi zgrešene vzgoje odpirajo
glasbeni produkciji temne perspektive. Tako ponavlja svoje glavne pripom-
be na študij kompozicije na ljubljanskem konservatoriju. Potem vzame pod
lupo Šivičevo delo zadnjih šestih let in ugotavlja skromno bero (1 godalni
kvartet, pesmi za bas in orkester, nekaj klavirskih skladbic, pa nekaj samo-
spevčkov in zborčkov – pa smo na koncu!). Odločno pa je zagotovil, da je
za stilno objektivno, umerjeno in resno šolo in zato ne odgovarja na zlob-
na podtikanja in zasmehovanja na njegov račun v obeh polemičnih spisih.
Šivic se je moral ponovno oglasiti. Zanikal je, da bi bila vprašanja o
bodoči glasbeni akademiji škodljiva in nedopustna. Pač pa je očital Prevor-
šku enostransko in neobjektivno ter krivično pisanje, kar pa spet ni pose-
bej argumentiral. Poudaril je, da se on v glavnem udejstvuje kot pedagog in
pianist, da pa je ponosen na svoje skladateljsko delo, in da pa imajo »kom-
petentnejši« od Prevorška o njem drugačno mnenje. Zatrdil je, da zna »v
8 Ibid.
9 Uroš Prevoršek, »Še o kompozicijski šoli v Ljubljani«, Jutro 19, št. 70 (25. III. 1938): 5,
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AOJRNSWS.
10 N. N., »Miselnost umetniške skupine«, Slovenec 66, št. 64a (18. III. 1938): 5, http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QUE28KTM.
327
