Page 332 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 332
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
v rangu fakultetnih ustanov s potrjenima oddelkoma na srednji in visoki
stopnji izobraževanja? Predvsem so se v ozadju bile umazane bitke za pro-
fesorske položaje na novi akademiji. Na koncu je le zmagala razumna od-
ločitev. Prvi rektor je postal mednarodno uveljavljeni in priznani pianist
in pedagog Anton Trost, ki ga je leta 1942 zamenjal Julij Betetto. Prvi re-
dno zaposleni profesorji so bili mednarodno uveljavljeni basist Julij Betetto,
skladatelj in organist ter duhovnik Stanko Premrl in pianist Anton Trost.
Honorarno pa so poučevali pianista Marijan Lipovšek in Pavel Šivic, violi-
nist Karlo Rupel in drugi. Skupaj je poučevalo 20 profesorjev. Administra-
tivni direktor je bil Karel Mahkota, za njim Adolf Gröbming. Študij se je
odvijal na 8 oddelkih: za kompozicijo in dirigiranje, za koncertno in oper-
no petje, za klavir, za violino, za violončelo, za orgle za dramsko in operno
umetnost ter za glasbene pedagoge. Akademija je delovala tudi med vojno,
po njej pa se je preimenovala v Akademijo za glasbo. S tem pa se začenja že
nova zgodba.
Bibliografija
Anon. »Miselnost umetniške skupine«. Slovenec 66, št. 64a (18. III. 1938): 5. http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QUE28KTM.
Bravničar, Matija. Spomini in srečanja, ur. Dejan Bravničar. Ljubljana: Forma 7,
2011.
Gombač, Marija. »Ptice bom poslušal«. Dnevnik, 8. IV. 1995, 19.
Lajovic, Anton. »Visoka šola za glasbo v Ljubljani«. Jutro 19, št. 40 (17. II. 1938): 7.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S0YIEFUR.
Lipovšek, Marijan. »Slovenska glasbena akademija«. Ljubljanski Zvon 58, št. 1–2
(1938): 66–69. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-30PS05V9.
»Pred ustanovitvijo Glasbene akademije v Ljubljani«. Slovenec 66, št. 77a (3. IV.
1938): 9. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OCRFTVAX.
Prevoršek, Uroš. »Kompozicijska šola na bodoči glasbeni akademiji«. Jutro 19, št.
63 (16. III. 1938): 7. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FTJAAT6J.
Prevoršek, Uroš. »Še o kompozicijski šoli v Ljubljani«. Jutro 19, št. 70 (25. III. 1938):
5. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AOJRNSWS.
Šivic, Pavel. »K vprašanjem kompozicijske šole«. Jutro 19, št. 66 (19. III. 1938): 15.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4BG4Y05Y.
Šivic, Pavel. »Polemika o kompozicijski šoli v Ljubljani«. Jutro 19, št. 7(30. III. 1938):
7. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UM6Y150C.
330
v rangu fakultetnih ustanov s potrjenima oddelkoma na srednji in visoki
stopnji izobraževanja? Predvsem so se v ozadju bile umazane bitke za pro-
fesorske položaje na novi akademiji. Na koncu je le zmagala razumna od-
ločitev. Prvi rektor je postal mednarodno uveljavljeni in priznani pianist
in pedagog Anton Trost, ki ga je leta 1942 zamenjal Julij Betetto. Prvi re-
dno zaposleni profesorji so bili mednarodno uveljavljeni basist Julij Betetto,
skladatelj in organist ter duhovnik Stanko Premrl in pianist Anton Trost.
Honorarno pa so poučevali pianista Marijan Lipovšek in Pavel Šivic, violi-
nist Karlo Rupel in drugi. Skupaj je poučevalo 20 profesorjev. Administra-
tivni direktor je bil Karel Mahkota, za njim Adolf Gröbming. Študij se je
odvijal na 8 oddelkih: za kompozicijo in dirigiranje, za koncertno in oper-
no petje, za klavir, za violino, za violončelo, za orgle za dramsko in operno
umetnost ter za glasbene pedagoge. Akademija je delovala tudi med vojno,
po njej pa se je preimenovala v Akademijo za glasbo. S tem pa se začenja že
nova zgodba.
Bibliografija
Anon. »Miselnost umetniške skupine«. Slovenec 66, št. 64a (18. III. 1938): 5. http://
www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QUE28KTM.
Bravničar, Matija. Spomini in srečanja, ur. Dejan Bravničar. Ljubljana: Forma 7,
2011.
Gombač, Marija. »Ptice bom poslušal«. Dnevnik, 8. IV. 1995, 19.
Lajovic, Anton. »Visoka šola za glasbo v Ljubljani«. Jutro 19, št. 40 (17. II. 1938): 7.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S0YIEFUR.
Lipovšek, Marijan. »Slovenska glasbena akademija«. Ljubljanski Zvon 58, št. 1–2
(1938): 66–69. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-30PS05V9.
»Pred ustanovitvijo Glasbene akademije v Ljubljani«. Slovenec 66, št. 77a (3. IV.
1938): 9. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OCRFTVAX.
Prevoršek, Uroš. »Kompozicijska šola na bodoči glasbeni akademiji«. Jutro 19, št.
63 (16. III. 1938): 7. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FTJAAT6J.
Prevoršek, Uroš. »Še o kompozicijski šoli v Ljubljani«. Jutro 19, št. 70 (25. III. 1938):
5. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AOJRNSWS.
Šivic, Pavel. »K vprašanjem kompozicijske šole«. Jutro 19, št. 66 (19. III. 1938): 15.
http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4BG4Y05Y.
Šivic, Pavel. »Polemika o kompozicijski šoli v Ljubljani«. Jutro 19, št. 7(30. III. 1938):
7. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UM6Y150C.
330
