Page 345 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 345
proces ustanavljanja in prva leta delovanja glasbene ak ademije v ljubljani ...

visokošolskega profesorja ni izpolnjeval formalnih pogojev, saj je imel do-
končano le srednjo glasbeno šolo. Prav to dejstvo je Ostercu že nekaj let prej
preprečilo izvolitev za ravnatelja Državnega konservatorija. O pedagoških
sposobnostih Antona Trosta pa dr. Radoslav Hrovatin poroča ravno na-
sprotno, kot je bilo omenjeno. V svoje prispevku v Cerkvenem glasbeniku iz
leta 1940 zapiše, da si je Trost z zasebnim poučevanjem na Dunaju prido-
bil tak sloves, da mu je tamkajšnja glasbena šola Horákovih zavodov, kas-
neje konservatorij, zaupala poučevanje gojencev najvišjih razredov, predse-
dnik avstrijske republike pa mu je podelil častni naziv profesorja glasbe.52
Nizki udarci so se vrstili tako na eni kot drugi strani. Nazadnje je obvelja-
lo, da so bili 25. decembra leta 1939 za redne profesorje imenovani ravnatelj
orglarske šole v Ljubljani Stanko Premrl, Julij Betetto in Anton Trost, med-
tem ko je Janko Ravnik tak položaj dobil marca naslednjega leta.53 Tudi pri
izrednih profesorjih je bilo precej zapletov. Marko Bajuk, ki si je prizade-
val preprečiti imenovanje Julija Betetta, je namreč povzročil, da je prišlo pri
odločitvi, kdo bodo izredni profesorji, do časovnega zamika. Predlagani so
bili skladatelj Slavko Osterc, pianista Anton Trost in Anton Ravnik, solo-
pevka Ivanka Fedransperk in pianistka Zora Zarnik. Imenovali do le tri, in
sicer šele oktobra leta 1940. Izbrani so bili Angela Trost, Anton Ravnik in
violinist Jan Šlais.54 Prvi administrativni direktor je postal Karel Mahkota,
vendar ga je že marca 1940 nadomestil Adolf Gröbming, ki je postal tudi
ravnatelj Srednje glasbene šole. Docenti so bili Marijan Lipovšek, Marijana
Mahkota, Karlo Rupel in Pavel Šivic, vsi zaposleni od 9. avgusta 1939. V za-
vodu je sodelovalo 13 honorarnih učiteljev, med njimi dr. Dragotin Cvetko,
Vilko Ukmar, Danilo Švara, Zora Zarnik, Matija Tomc idr.55 Lucijana Ma-
rije Škerjanca, ki je bil prepričan, da si zasluži mesto profesorja kompozici-
je na visoki stopnji, ni bilo na nobenem seznamu imenovanih, zato je maja

52 Radoslav Hrovatin, »Anton Trost, prvi rektor Glasbene akademije v Ljubljani«,
Cerkveni glasbenik 63, št. 11–12 (1940): 178.

53 V objavah o prvih profesorjih Glasbene akademije obstaja več različic. Oset je iz
njemu dostopnega gradiva navedel Stanka Premrla, Janka Ravnika in Julija Betetta,
medtem ko Budkovič v svojem delu Razvoj glasbenega šolstva na Slovenskem II kot
prve tri redne profesorje omenja Betetta, Premrla in Trosta, kar je potrjeno v prvem
Izvestju Glasbene akademije (1939/40, str. 16).

54 Oset, »Ustanovitev Glasbene akademije v Ljubljani«, 125. Potrebno je opozoriti, da
Oset med imenovanimi izrednimi profesorji navaja Antona Trosta, kar bo goto-
vo pomota, saj je bil pred tem imenovan za rednega profesorja. Do napačne naved-
be imena je najverjetneje prišlo pri interpretaciji zapisa »A. Trost«, pri katerem je
bila mišljena Angela Trost, kar je potrjeno na seznamu učnega osebja, objavljenem v
Izvestju Glasbene akademije za leto 1940/41, 6.

55 Izvestje Glasbene akademije, 1939/40, 17.

343
   340   341   342   343   344   345   346   347   348   349   350