Page 350 - Weiss, Jernej, ur. 2020. Konservatoriji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela ▪︎ The conservatories: professionalisation and specialisation of musical activity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 4
P. 350
konservator iji: profesionalizacija in specializacija glasbenega dela
razvoja slovenske nacionalne kulture, so leta 1945 doživele vrsto kritik, ki pa
niso prerasle v gonjo in so s pravo mero razuma zamrle.69
Z letom 1941/42 je bilo opaziti usihanje vpisa na srednjo in visoko stop-
njo, kar je bila posledica okupacije in z žico obdane Ljubljane, kajti kandi-
dati za glasbeni študij iz širšega območja Kranjske, Štajerske in od drugod
niso imeli možnosti obiskovanja učnih ur.70 Pojavljale pa so se tudi dru-
ge težave, posamezni profesorji, na primer Pavel Šivic, so bili internirani
v nemška ali italijanska taborišča, drugi so odhajali v partizane, zato se je
število učiteljev zmanjševalo. Ustanova se je soočala tudi s problemom be-
guncev – kulturnikov iz drugih delov slovenskega prostora, ki so v Ljublja-
ni našli zatočišče pred deportacijami ali izseljevanjem. Zanje je bila vpelja-
na možnost vpisa na dramski oddelek, s čimer jim je bilo dano relativno
varno bivanje v Ljubljani. Tako se je število študentov na oddelku za dram-
sko umetnost precej povečalo, čeprav je bil vpis za večino zgolj formalnost.
Med novosti tega leta štejemo uvedbo kitarskega tečaja, za katerega je bilo
veliko zanimanje. Vodil ga je Stanko Prek, diplomant akademije v Münch-
nu.71 Tega leta je na visoki stopnji diplomiralo pet študentov, med njimi J urij
Gregorc na violini.72
Vodstvo Akademije je imelo zelo natančne predstave o oblikah jav-
nega nastopanja študentov. Poleg internih produkcij v Hubadovi dvorani
v stavbi na Vegovi ulici so bili ob koncu šolskega leta v veliki dvorani Fil-
harmonije javni nastopi, do vojne pa so se celo vrstila gostovanja v druge
slovenske kraje. Na sklepnih koncertih, letno se jih je zvrstilo do šest, so
nastopili predvsem diplomanti solisti, medtem ko je orkester gojencev sre-
dnje in visoke stopnje, ki naj bi postal reprezentativno telo ustanove, nasto-
pil le po prvem letu. V naslednjih letih so na sklepnih koncertih nastopali
le solisti in komorne skupine iz vrst diplomantov. Iz koncertnih sporedov,
ohranjenih v letnih poročilih Akademije, bi težko razbrali bistveno razliko
med predvojnim in medvojnim časom. Študentje so izvajali predvsem dela,
primerna svojim spodobnostim, med katerimi najdemo velikane klasične
glasbe od baroka do romantike in nekaj predstavnikov zgodnjega 20. stole-
tja, kjer italijanska ali nemška literatura nista prevladovali. Med slovenski-
69 Prim. Darja Koter, »Vzgojno-izobraževalno in kulturno poslanstvo ljubljanske Glas-
bene matice in Glasbene akademije v letih 1939–1945«, v Glasbenopedagoški zbor-
nik Akademije za glasbo v Ljubljani, zv. 19, ur. Darja Koter (Ljubljana: Akademija za
glasbo Univerze v Ljubljani, 2013): 66–69.
70 Izvestje Glasbene akademije, 1941/42, 25.
71 Ibid., 40.
72 Ibid., 12.
348
razvoja slovenske nacionalne kulture, so leta 1945 doživele vrsto kritik, ki pa
niso prerasle v gonjo in so s pravo mero razuma zamrle.69
Z letom 1941/42 je bilo opaziti usihanje vpisa na srednjo in visoko stop-
njo, kar je bila posledica okupacije in z žico obdane Ljubljane, kajti kandi-
dati za glasbeni študij iz širšega območja Kranjske, Štajerske in od drugod
niso imeli možnosti obiskovanja učnih ur.70 Pojavljale pa so se tudi dru-
ge težave, posamezni profesorji, na primer Pavel Šivic, so bili internirani
v nemška ali italijanska taborišča, drugi so odhajali v partizane, zato se je
število učiteljev zmanjševalo. Ustanova se je soočala tudi s problemom be-
guncev – kulturnikov iz drugih delov slovenskega prostora, ki so v Ljublja-
ni našli zatočišče pred deportacijami ali izseljevanjem. Zanje je bila vpelja-
na možnost vpisa na dramski oddelek, s čimer jim je bilo dano relativno
varno bivanje v Ljubljani. Tako se je število študentov na oddelku za dram-
sko umetnost precej povečalo, čeprav je bil vpis za večino zgolj formalnost.
Med novosti tega leta štejemo uvedbo kitarskega tečaja, za katerega je bilo
veliko zanimanje. Vodil ga je Stanko Prek, diplomant akademije v Münch-
nu.71 Tega leta je na visoki stopnji diplomiralo pet študentov, med njimi J urij
Gregorc na violini.72
Vodstvo Akademije je imelo zelo natančne predstave o oblikah jav-
nega nastopanja študentov. Poleg internih produkcij v Hubadovi dvorani
v stavbi na Vegovi ulici so bili ob koncu šolskega leta v veliki dvorani Fil-
harmonije javni nastopi, do vojne pa so se celo vrstila gostovanja v druge
slovenske kraje. Na sklepnih koncertih, letno se jih je zvrstilo do šest, so
nastopili predvsem diplomanti solisti, medtem ko je orkester gojencev sre-
dnje in visoke stopnje, ki naj bi postal reprezentativno telo ustanove, nasto-
pil le po prvem letu. V naslednjih letih so na sklepnih koncertih nastopali
le solisti in komorne skupine iz vrst diplomantov. Iz koncertnih sporedov,
ohranjenih v letnih poročilih Akademije, bi težko razbrali bistveno razliko
med predvojnim in medvojnim časom. Študentje so izvajali predvsem dela,
primerna svojim spodobnostim, med katerimi najdemo velikane klasične
glasbe od baroka do romantike in nekaj predstavnikov zgodnjega 20. stole-
tja, kjer italijanska ali nemška literatura nista prevladovali. Med slovenski-
69 Prim. Darja Koter, »Vzgojno-izobraževalno in kulturno poslanstvo ljubljanske Glas-
bene matice in Glasbene akademije v letih 1939–1945«, v Glasbenopedagoški zbor-
nik Akademije za glasbo v Ljubljani, zv. 19, ur. Darja Koter (Ljubljana: Akademija za
glasbo Univerze v Ljubljani, 2013): 66–69.
70 Izvestje Glasbene akademije, 1941/42, 25.
71 Ibid., 40.
72 Ibid., 12.
348
