Page 20 - Poštuvan, Vita. 2020. Pogovor o samomoru: praktični priročnik za pogovor o najtežjih življenjskih vprašanjih. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 20
KORAK UKREPANJA:
VPRAŠATI
Namen vaše intervencije je spodbujanje pogovora. Glavno vodilo pri posta
vljanju vprašanj mora biti, da ne smejo obsojati, ampak je potrebno z njimi
usmerjati in dodatno motivirati pripovedovanje osebe. S tem namreč gradite
odnos z osebo. To je še posebno pomembno, ko človeka ne poznate.
Pomagajo nam lahko odprto postavljena vprašanja (tista, ki se
začnejo s črko k), npr.: Kako vidite to …? Kdaj je težje …? Kakšne
načine reševanja ste že ubrali …? Kako mi lahko opišete polo
žaj …?
V pomoč so lahko tudi neverbalni znaki, ki spodbujajo pripovedovanje – tudi
trenutki tišine, ko lahko oseba zbere misli.
Namen pogovora ni, da osebi na hitro podate nekaj nasvetov za boljše življe
nje, temveč, da ji dovolite, omogočite, da sama razmišlja o svojih težavah in
preko tega najde rešitve. S takim pogovorom lahko dobi vpogled v povezavo
med samomorilnimi težnjami in dogodki v življenju.
Obenem je pomembno, da s pogovorom gradimo most do razumevanja osebe
in ustvarjamo čustveno vez, ki daje podporo. Morda en pogovor ne bo dovolj
za rešitev celotne situacije, a bo posamezniku v stiski dal sporočilo, da s svo
jimi težavami ni sam. Oseba tako dobi občutek sprejemanja in podpore, kar je
prvi korak k okrevanju.
Ker je tak pogovor težek tudi za osebo v stiski, se mu bo morda tudi izogibala.
Bodite vztrajni. Morda lahko rečete: »Razumem, da zdaj zate ni pravi trenutek
za tak pogovor. Prosim te, če ga lahko nadaljujeva kmalu/čez nekaj trenut
kov.«
18
VPRAŠATI
Namen vaše intervencije je spodbujanje pogovora. Glavno vodilo pri posta
vljanju vprašanj mora biti, da ne smejo obsojati, ampak je potrebno z njimi
usmerjati in dodatno motivirati pripovedovanje osebe. S tem namreč gradite
odnos z osebo. To je še posebno pomembno, ko človeka ne poznate.
Pomagajo nam lahko odprto postavljena vprašanja (tista, ki se
začnejo s črko k), npr.: Kako vidite to …? Kdaj je težje …? Kakšne
načine reševanja ste že ubrali …? Kako mi lahko opišete polo
žaj …?
V pomoč so lahko tudi neverbalni znaki, ki spodbujajo pripovedovanje – tudi
trenutki tišine, ko lahko oseba zbere misli.
Namen pogovora ni, da osebi na hitro podate nekaj nasvetov za boljše življe
nje, temveč, da ji dovolite, omogočite, da sama razmišlja o svojih težavah in
preko tega najde rešitve. S takim pogovorom lahko dobi vpogled v povezavo
med samomorilnimi težnjami in dogodki v življenju.
Obenem je pomembno, da s pogovorom gradimo most do razumevanja osebe
in ustvarjamo čustveno vez, ki daje podporo. Morda en pogovor ne bo dovolj
za rešitev celotne situacije, a bo posamezniku v stiski dal sporočilo, da s svo
jimi težavami ni sam. Oseba tako dobi občutek sprejemanja in podpore, kar je
prvi korak k okrevanju.
Ker je tak pogovor težek tudi za osebo v stiski, se mu bo morda tudi izogibala.
Bodite vztrajni. Morda lahko rečete: »Razumem, da zdaj zate ni pravi trenutek
za tak pogovor. Prosim te, če ga lahko nadaljujeva kmalu/čez nekaj trenut
kov.«
18
