Page 208 - Sedmak, Gorazd, in Almir Peštek, ur. 2015. Strateški aspekti upravljanja turističkom destinacijom / Strateški aspekti upravljanja turistične destinacije. Sarajevo / Koper
P. 208
Ugotovimo lahko, da je večino prireditev na prostem namenjeno za vse
obiskovalce parka in v kašnem konceptu so prireditve tudi organizirane in
izvedene. Tu se ponuja možnost organizacije prireditev na prostem
namenjene posebnim ciljnim skupinam, ki sicer ne obiskujejo parka. Tako
bi se parka približala širšemu krogu obiskovalcev obenem pa bi se dvignila
tudi prepoznavnost parka.
S četrtim raziskovalnem vprašanjem želimo identificirati primere dobrih
praks, ki jih lahko prenesemo iz enega v drug park z namenom izboljšanja
njune konkurenčnosti. Pri tem smo se osredotočili na prireditve, ki jih
organizirata parka in za katere imata oba parka pogoje za organizacijo
takšne prireditve. Obenem smo pri izbiri posameznih primerov dobre
prakse upoštevali tudi dejstvo, da podobne prireditve, kot bi jo lahko
prenesli, park še nima v svoji ponudbi. Park Tivoli lahko kot primere dobre
prakse, oziroma kot prireditve, ki so v parku zaživele in postale
tradicionalne ponudi »fotografske razstave na prostem«, ki jo v
tivolskem drevoredu ponuja skozi vse leto in si jo je možno ogledati tudi
v večernih urah, saj so panoji s fotografijami ustrezno osvetljeni. Med
kulturnimi prireditvami na prostem lahko Park Tivoli ponudi »Knjižnico
pod krošnjami« v poletnih mesecih, ki je prav gotovo nekaj posebnega in
je med obiskovalci parka požela veliko zanimanja. Zagotovo zanimiv
primer dobre prakse je informacijski in kulturni center za obiskovalce
parka Tivoli, ki se imenuje Rdeči paviljon in v katerem lahko preko
interaktivnih zaslonov na dotik obiskovalci dobijo najrazličnejše
informacije o parku, njegovi zgodovini in prireditvah. Rdeči paviljon je
smiselno postavljen poleg parkirišča ob vstopu v park.
V parku Maksimir je vsekakor potrebno izpostaviti dogodek, imenovan
»Story Green Day«, ki je posvečen povezovanju ekologije in umetnosti,
kjer umetniki iz starega papirja izdelujejo umetniška dela v kontekstu
»zelene umetnosti«. Česa podobnega park Tivoli nima v svoji ponudbi. Z
omenjenim dogodkom so povezane tudi razstave ob svetovnem dnevu
voda, ki jih park Maksimir organizira v sodelovanju s hrvaškim
prirodoslovnim muzejem, kar predstavlja uspešen način iskanja sinergije
dveh pomembnih kulturnih inštitucij. Zanimiv primer dobre prakse je tudi
vsakoletna mednarodna ekološka akcija, kjer se čisti maksimirsko
jezero. Analiza prireditev na prostem je sicer pokazala, da park Maksimir
posveča ekološkemu konceptu prireditev večjo pozornost kot park Tivoli
in slednjemu bi zagotovo koristila organizacija prireditve s katero bi
očistili park in bajer. V parku Maksimir imajo organiziran tudi voden ogled
206
obiskovalce parka in v kašnem konceptu so prireditve tudi organizirane in
izvedene. Tu se ponuja možnost organizacije prireditev na prostem
namenjene posebnim ciljnim skupinam, ki sicer ne obiskujejo parka. Tako
bi se parka približala širšemu krogu obiskovalcev obenem pa bi se dvignila
tudi prepoznavnost parka.
S četrtim raziskovalnem vprašanjem želimo identificirati primere dobrih
praks, ki jih lahko prenesemo iz enega v drug park z namenom izboljšanja
njune konkurenčnosti. Pri tem smo se osredotočili na prireditve, ki jih
organizirata parka in za katere imata oba parka pogoje za organizacijo
takšne prireditve. Obenem smo pri izbiri posameznih primerov dobre
prakse upoštevali tudi dejstvo, da podobne prireditve, kot bi jo lahko
prenesli, park še nima v svoji ponudbi. Park Tivoli lahko kot primere dobre
prakse, oziroma kot prireditve, ki so v parku zaživele in postale
tradicionalne ponudi »fotografske razstave na prostem«, ki jo v
tivolskem drevoredu ponuja skozi vse leto in si jo je možno ogledati tudi
v večernih urah, saj so panoji s fotografijami ustrezno osvetljeni. Med
kulturnimi prireditvami na prostem lahko Park Tivoli ponudi »Knjižnico
pod krošnjami« v poletnih mesecih, ki je prav gotovo nekaj posebnega in
je med obiskovalci parka požela veliko zanimanja. Zagotovo zanimiv
primer dobre prakse je informacijski in kulturni center za obiskovalce
parka Tivoli, ki se imenuje Rdeči paviljon in v katerem lahko preko
interaktivnih zaslonov na dotik obiskovalci dobijo najrazličnejše
informacije o parku, njegovi zgodovini in prireditvah. Rdeči paviljon je
smiselno postavljen poleg parkirišča ob vstopu v park.
V parku Maksimir je vsekakor potrebno izpostaviti dogodek, imenovan
»Story Green Day«, ki je posvečen povezovanju ekologije in umetnosti,
kjer umetniki iz starega papirja izdelujejo umetniška dela v kontekstu
»zelene umetnosti«. Česa podobnega park Tivoli nima v svoji ponudbi. Z
omenjenim dogodkom so povezane tudi razstave ob svetovnem dnevu
voda, ki jih park Maksimir organizira v sodelovanju s hrvaškim
prirodoslovnim muzejem, kar predstavlja uspešen način iskanja sinergije
dveh pomembnih kulturnih inštitucij. Zanimiv primer dobre prakse je tudi
vsakoletna mednarodna ekološka akcija, kjer se čisti maksimirsko
jezero. Analiza prireditev na prostem je sicer pokazala, da park Maksimir
posveča ekološkemu konceptu prireditev večjo pozornost kot park Tivoli
in slednjemu bi zagotovo koristila organizacija prireditve s katero bi
očistili park in bajer. V parku Maksimir imajo organiziran tudi voden ogled
206
