Page 52 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 4(1) (2016)
P. 52
dia universitatis her editati, letnik 4 (2016), številk a 1 52(it. dislocazione a sinistra) osebek v položaju(8) In je zaplenil časopis, ker so bili poleg re-
manj znanega (reme) in torej jedro povedi. Pre- klame objavljeni izidi konjskih dirk. (D 19)
hereditatimeščanje izhodišča in jedra tako spremeni stil-
no nezaznamovano poved v zaznamovano. Ber- Posamezna zaporedja stavčnih členov v od-
ruto (2004) označuje premeščanje jedra na levo visnem stavku so v italijanščini vendarle predvi-
kot učinkovit način poudarjanja dela povedi v dljiva, t.j. ob nominalnem povedku (it. predicato
italijanščini. nominale), sestavljenih glagolskih paradigmah
in glede na naslonke. Vsa navedena zaporedja
Postpozicija osebka v italijanščini je do- so predvidljiva tudi v slovenščini, vendar se med
voljena, ko to zahtevajo pragmatične značilnos- jezikoma ne prekrivajo, kar torej potencialno
ti diskurza (5) in ko to zahteva pomenska narava povzroča interferenco v enem ali drugem jeziku
posameznih glagolov (6): ali celo v obeh.
(5) Si prepara al salto Peter Prevc. Ob nominalnem povedku, sestavljata ga po-
vedkova vez (it. copula) in povedkovo določi-
(6) Arriva il treno. lo (it. complemento predicativo del soggetto), se
V (5) govorec posreduje pričakovano novi- osebek umešča pred povedek (7 – 9):
co (jedro povedi) in ta je poudarjena, če se na-
haja na koncu povedi. Enovalentni povedek (it. (9) Suonavamo perché l'Oceano è grande
monovalente), kot je na primer glagol ‘arrivare’ […]. (N 13)
v (6) spada v skupino t.i. neakuzativnih glagolov
(it. verbi inaccusativi), ki izražajo nenadno spre- (10) Non credo ci sia bisogno di spiegarvi
membo stanja, neodvisno od osebkovega name- come questa nave sia, in molti sensi, una nave
na, (npr. pasti, ozdraveti, izginiti); spremembo straordinaria. (N 15)
položaja, ki je posledica gibanja v določeno smer
(npr. prispeti, priti, vstopiti, zbežati); stanje (npr. (11) Se quella tastiera è infinita, […] (N 56) .
ostati); dogajanje (npr. zgoditi se, pripetiti se),
pri čemer pretežni delež učinka izvršitve dejanja V italijanščini se torej osebek nahaja pred
nosi povedek, medtem ko je pomen, ki ga posre- povedkom, t.j. povedkovo vezjo in povedkovim
duje osebek, drugotne narave in se zato nahaja za določilom. V kontrastu z italijanščino pa je v slo-
povedkom (Sabatini 2012). venščini osebek umeščen med povedkovo vez in
V odvisnem stavku je položaj osebka neko- povedkovo določilo (12-14):
liko manj predvidljiv, vezan je na vsebinsko fun-
kcijo izhodišča oziroma jedra povedi in se torej (12) Igrali smo, ker je ocean velik […]. (D 13)
lahko pojavlja tudi za povedkom, ko to zahtevajo
pragmatične značilnosti diskurza ali pomen gla- (13) Najbrž mi ni treba razlagati, da je ta lad-
gola (7): ja izjemna. (D 14)
(7) E si fece dare il giornale perché di fianco (14) Če je tista klaviatura neskončna […] (D
alla réclame c’erano i risultati delle corse. (N 55).
20)15 Za sestavljene glagolske paradigme je v ita-
Podobno se tudi v slovenščini osebek nahaja lijanščini značilno, da so nedeljive. Pomožnik
za povedkom na koncu povedi, ko ima funkcijo in povratne oblike se nahajajo neposredno pred
jedra (8): osrednjim glagolom, med pomožnik in pretekli
deležnik se lahko umeščajo le določena prislov-
15 Kontrasti med jezikoma so ponazorjeni s primeri iz kratke zgodbe na določila časa (15):
Novecento avtorja Alessandra Baricca in njegovega prevoda v slo-
venščino (Devetsto, prevedla Maja Novak) ter romana Io e te av- (15) Lo trovò un mattino che erano già scesi
torja Niccola Ammanitija in njegovega prevoda (Jaz in ti, prevedla tutti, a Boston, lo trovò in una scatola di car-
Vera Troha). tone. (N 18)
V slovenščini se med pomožnik in pretek-
li deležnik ter povratne oblike in glagol lahko
manj znanega (reme) in torej jedro povedi. Pre- klame objavljeni izidi konjskih dirk. (D 19)
hereditatimeščanje izhodišča in jedra tako spremeni stil-
no nezaznamovano poved v zaznamovano. Ber- Posamezna zaporedja stavčnih členov v od-
ruto (2004) označuje premeščanje jedra na levo visnem stavku so v italijanščini vendarle predvi-
kot učinkovit način poudarjanja dela povedi v dljiva, t.j. ob nominalnem povedku (it. predicato
italijanščini. nominale), sestavljenih glagolskih paradigmah
in glede na naslonke. Vsa navedena zaporedja
Postpozicija osebka v italijanščini je do- so predvidljiva tudi v slovenščini, vendar se med
voljena, ko to zahtevajo pragmatične značilnos- jezikoma ne prekrivajo, kar torej potencialno
ti diskurza (5) in ko to zahteva pomenska narava povzroča interferenco v enem ali drugem jeziku
posameznih glagolov (6): ali celo v obeh.
(5) Si prepara al salto Peter Prevc. Ob nominalnem povedku, sestavljata ga po-
vedkova vez (it. copula) in povedkovo določi-
(6) Arriva il treno. lo (it. complemento predicativo del soggetto), se
V (5) govorec posreduje pričakovano novi- osebek umešča pred povedek (7 – 9):
co (jedro povedi) in ta je poudarjena, če se na-
haja na koncu povedi. Enovalentni povedek (it. (9) Suonavamo perché l'Oceano è grande
monovalente), kot je na primer glagol ‘arrivare’ […]. (N 13)
v (6) spada v skupino t.i. neakuzativnih glagolov
(it. verbi inaccusativi), ki izražajo nenadno spre- (10) Non credo ci sia bisogno di spiegarvi
membo stanja, neodvisno od osebkovega name- come questa nave sia, in molti sensi, una nave
na, (npr. pasti, ozdraveti, izginiti); spremembo straordinaria. (N 15)
položaja, ki je posledica gibanja v določeno smer
(npr. prispeti, priti, vstopiti, zbežati); stanje (npr. (11) Se quella tastiera è infinita, […] (N 56) .
ostati); dogajanje (npr. zgoditi se, pripetiti se),
pri čemer pretežni delež učinka izvršitve dejanja V italijanščini se torej osebek nahaja pred
nosi povedek, medtem ko je pomen, ki ga posre- povedkom, t.j. povedkovo vezjo in povedkovim
duje osebek, drugotne narave in se zato nahaja za določilom. V kontrastu z italijanščino pa je v slo-
povedkom (Sabatini 2012). venščini osebek umeščen med povedkovo vez in
V odvisnem stavku je položaj osebka neko- povedkovo določilo (12-14):
liko manj predvidljiv, vezan je na vsebinsko fun-
kcijo izhodišča oziroma jedra povedi in se torej (12) Igrali smo, ker je ocean velik […]. (D 13)
lahko pojavlja tudi za povedkom, ko to zahtevajo
pragmatične značilnosti diskurza ali pomen gla- (13) Najbrž mi ni treba razlagati, da je ta lad-
gola (7): ja izjemna. (D 14)
(7) E si fece dare il giornale perché di fianco (14) Če je tista klaviatura neskončna […] (D
alla réclame c’erano i risultati delle corse. (N 55).
20)15 Za sestavljene glagolske paradigme je v ita-
Podobno se tudi v slovenščini osebek nahaja lijanščini značilno, da so nedeljive. Pomožnik
za povedkom na koncu povedi, ko ima funkcijo in povratne oblike se nahajajo neposredno pred
jedra (8): osrednjim glagolom, med pomožnik in pretekli
deležnik se lahko umeščajo le določena prislov-
15 Kontrasti med jezikoma so ponazorjeni s primeri iz kratke zgodbe na določila časa (15):
Novecento avtorja Alessandra Baricca in njegovega prevoda v slo-
venščino (Devetsto, prevedla Maja Novak) ter romana Io e te av- (15) Lo trovò un mattino che erano già scesi
torja Niccola Ammanitija in njegovega prevoda (Jaz in ti, prevedla tutti, a Boston, lo trovò in una scatola di car-
Vera Troha). tone. (N 18)
V slovenščini se med pomožnik in pretek-
li deležnik ter povratne oblike in glagol lahko
