Page 56 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 4(1) (2016)
P. 56
(46) En kup tistih osnovnih čustev: veselje,studia universitatis her editati, letnik 4 (2016), številk a 1 56vendar je ta stik stihijski in zgolj na receptivni
žalost, jeza, strah, gnus, to so osnovna člo- ravni. Ugotovitev kaže na zgodovinsko preplete-
veška čustva, jih je možno prenesti, sporočitihereditati nost med slovenščino in italijanščino, ki se pre-
samo z dotikom, brez ene besede. (AZ) naša medgeneracijsko in se torej ohranja tudi pri
mlajših generacijah, ne glede na kakovost njiho-
Zaključki vega stika z italijanščino.18
Analiza besednega reda v južnoprimorskem po-
krajinskem govoru je pokazala na močan vpliv Glede na to, da so otroci danes prej v stiku z
italijanske skladnje na zaporedje stavčnih členov. angleščino kot z italijanščino, bi v nadaljnjih raz-
Tendenca gre v glavnem v smeri skladenjskega iskavah veljalo preveriti 'vitalnost' italijanske in-
poenostavljanja, v katerem se osebek vedno na- terference pri besednem redu v njihovem govo-
haja pred povratno obliko in/ali povedkom in/ ru. Podobno kot se kaže premo sorazmeren upad
ali predmetom, tudi ko je predmet izražen z za- sporazumevalne zmožnosti v italijanščini in
imensko tožilniško obliko. Analiza korpusa se je dvig sporazumevalne zmožnosti v angleščini pri
sicer ukvarjala predvsem z nezaznamovanim be- otrocih z južne Primorske bi se najbrž pokazala
sednim redom v odvisnem stavku, vendar se je tudi vse večja vloga angleščine in posledično vse
pokazalo, da je omenjeni besedni red stavčnih manjša vloga italijanščine na njihov razvoj skla-
členov in naslonk (osebek – povratna oblika –/– denjskega besednega reda v slovenščini.
zaimenska tožilniška oblika –/– povedek –/–
predmet) konsistenten ne glede na skladenjsko Oznake
zgradbo povedi: pojavlja se tako v enostavčnih AZ Aleksander Zadel. Moč in pomen dotika.
povedih, kot v sestavljenih povedih, in sicer tako
v nadrejenem stavku kot v odvisniku. Besedni Strokovno predavanje. Dostopno na:
red bi ostal nespremenjen tudi ob prisotnosti https://vimeo.com/149742446 ter
prislovnega določila ali prislova, kot se je npr. po- Koliko smo resnično svobodni. Intervju.
kazalo v raziskavi Caharije Pizzolitto (1991/92).
Tudi Ožbot (2009) je ugotovila, da študenti pri Dostopno na:
prevajanju iz italijanščine v slovenščino ohranja- http://studio12.si/medsebojni-odnosi/pi-
jo v glavnem nespremenjen besedni red. Pri pre-
vajanju je zaradi neposredne prisotnosti italijan- san-svet-odnosov/aleksander-zadel-koliko-
ske osnove možnost pojava interference sicer še -smo-v-resnici-svobodni/.
višja kot pri sporočanju, vendar so rezultati obeh D Alessandro Baricco. Devetsto (prevod Maja
analiz primerljivi. Predvidevali smo, da bodo re- Novak). Ljubljana: Vale-Novak, 2000.
zultati primerljivi tudi s slovenščino južne Pri- FA Forum Alter spletna scena. Dostopno
morske, kar se je potrdilo. Kvantitativna analiza na: https://www.alter.si/tabla/showflat.
bi prav gotovo pokazala, da je interferenca pogo- php?Number=907960&page=4.
stejša med zamejci, saj je v zamejstvu italijanšči- FC Forum Cosmopolitan. Dostopno na:
na bistveno bolj prepletena s slovenščino, pa tudi http://www.cosmopolitan.si/forum/viewtopic.
stik s samo italijanščino je pogostejši in intenziv- php?t=16798 .
nejši. FRO Forum Regional obala. Dostopno na:
https://www.regional.obala.si/.
Posebej zanimiva je ugotovitev, da se in- IT Niccolò Ammaniti. Io e te. Torino: Einau-
terferenca pojavlja tudi pri mlajših govorcih, ki di, 2010.
pred vstopom v šolo niso v aktivnem stiku z ita-
lijanščino. V svojem okolju (lahko) zaznajo dvo- 18 V spontanih zapisih enojezičnega dečka, nastalih v starosti med še-
jezične napise, slišijo italijanske govorce, obišče- stim in devetim letom, se v besednem redu stavčnih členov poja-
jo institucije italijanske narodnostne skupnosti, vlja interferenca iz italijanščine: Aha zgleda da vsi naši načrti ima-
jo razbijanje glave; NOSEK JE VPRAŠAL ČE LAHKO SE GRE
IGRAT VEN Z NOVIMI PRIJATELJI.
žalost, jeza, strah, gnus, to so osnovna člo- ravni. Ugotovitev kaže na zgodovinsko preplete-
veška čustva, jih je možno prenesti, sporočitihereditati nost med slovenščino in italijanščino, ki se pre-
samo z dotikom, brez ene besede. (AZ) naša medgeneracijsko in se torej ohranja tudi pri
mlajših generacijah, ne glede na kakovost njiho-
Zaključki vega stika z italijanščino.18
Analiza besednega reda v južnoprimorskem po-
krajinskem govoru je pokazala na močan vpliv Glede na to, da so otroci danes prej v stiku z
italijanske skladnje na zaporedje stavčnih členov. angleščino kot z italijanščino, bi v nadaljnjih raz-
Tendenca gre v glavnem v smeri skladenjskega iskavah veljalo preveriti 'vitalnost' italijanske in-
poenostavljanja, v katerem se osebek vedno na- terference pri besednem redu v njihovem govo-
haja pred povratno obliko in/ali povedkom in/ ru. Podobno kot se kaže premo sorazmeren upad
ali predmetom, tudi ko je predmet izražen z za- sporazumevalne zmožnosti v italijanščini in
imensko tožilniško obliko. Analiza korpusa se je dvig sporazumevalne zmožnosti v angleščini pri
sicer ukvarjala predvsem z nezaznamovanim be- otrocih z južne Primorske bi se najbrž pokazala
sednim redom v odvisnem stavku, vendar se je tudi vse večja vloga angleščine in posledično vse
pokazalo, da je omenjeni besedni red stavčnih manjša vloga italijanščine na njihov razvoj skla-
členov in naslonk (osebek – povratna oblika –/– denjskega besednega reda v slovenščini.
zaimenska tožilniška oblika –/– povedek –/–
predmet) konsistenten ne glede na skladenjsko Oznake
zgradbo povedi: pojavlja se tako v enostavčnih AZ Aleksander Zadel. Moč in pomen dotika.
povedih, kot v sestavljenih povedih, in sicer tako
v nadrejenem stavku kot v odvisniku. Besedni Strokovno predavanje. Dostopno na:
red bi ostal nespremenjen tudi ob prisotnosti https://vimeo.com/149742446 ter
prislovnega določila ali prislova, kot se je npr. po- Koliko smo resnično svobodni. Intervju.
kazalo v raziskavi Caharije Pizzolitto (1991/92).
Tudi Ožbot (2009) je ugotovila, da študenti pri Dostopno na:
prevajanju iz italijanščine v slovenščino ohranja- http://studio12.si/medsebojni-odnosi/pi-
jo v glavnem nespremenjen besedni red. Pri pre-
vajanju je zaradi neposredne prisotnosti italijan- san-svet-odnosov/aleksander-zadel-koliko-
ske osnove možnost pojava interference sicer še -smo-v-resnici-svobodni/.
višja kot pri sporočanju, vendar so rezultati obeh D Alessandro Baricco. Devetsto (prevod Maja
analiz primerljivi. Predvidevali smo, da bodo re- Novak). Ljubljana: Vale-Novak, 2000.
zultati primerljivi tudi s slovenščino južne Pri- FA Forum Alter spletna scena. Dostopno
morske, kar se je potrdilo. Kvantitativna analiza na: https://www.alter.si/tabla/showflat.
bi prav gotovo pokazala, da je interferenca pogo- php?Number=907960&page=4.
stejša med zamejci, saj je v zamejstvu italijanšči- FC Forum Cosmopolitan. Dostopno na:
na bistveno bolj prepletena s slovenščino, pa tudi http://www.cosmopolitan.si/forum/viewtopic.
stik s samo italijanščino je pogostejši in intenziv- php?t=16798 .
nejši. FRO Forum Regional obala. Dostopno na:
https://www.regional.obala.si/.
Posebej zanimiva je ugotovitev, da se in- IT Niccolò Ammaniti. Io e te. Torino: Einau-
terferenca pojavlja tudi pri mlajših govorcih, ki di, 2010.
pred vstopom v šolo niso v aktivnem stiku z ita-
lijanščino. V svojem okolju (lahko) zaznajo dvo- 18 V spontanih zapisih enojezičnega dečka, nastalih v starosti med še-
jezične napise, slišijo italijanske govorce, obišče- stim in devetim letom, se v besednem redu stavčnih členov poja-
jo institucije italijanske narodnostne skupnosti, vlja interferenca iz italijanščine: Aha zgleda da vsi naši načrti ima-
jo razbijanje glave; NOSEK JE VPRAŠAL ČE LAHKO SE GRE
IGRAT VEN Z NOVIMI PRIJATELJI.
