Page 70 - Studia Universitatis Hereditati, vol. 4(1) (2016)
P. 70
dia universitatis her editati, letnik 4 (2016), številk a 1 70PovzetekCardona, Mario. “L’insegnamento e l’appren-
dimento del lessico in ambiente CLIL. Il
hereditatiUsvajanje besedišča v drugem jeziku je odvisno odCLIL e l’approccio lessicale. Alcune
učenja ne samo denotativnega pač pa tudi konotativne- riflessioni.” Studi di Glottodidattica, 2
ga pomena. Ravno drugi tip pomena je pogosto arbitra- (2009): 1-19.
ren in kulturno-specifičen, njegovo prepoznavanje pa
je predpogoj za pridobitev medkulturne kompetence. Corder, Pit S. Introduzione alla linguistica appli-
Kdor se uči drugega jezika, se mora lotiti tudi učenja cata. Bologna: Il Mulino, 1983.
pomena in v povezavi z njim razvijati zavedanje o deno-
tativnih in konotativnih lastnostih besed in idiomatskih Council of Europe. Common European Frame-
fraz. Predpostavljamo, da je tovrstno znanje dosegljivo work of Reference for Languages: Learn-
učečim se italijanščine kot drugega jezika v večjezični ing, teaching, assessment. Cambridge: Cam-
in večkulturni Istri, kajti okolje, v katerem se nahaja- bridge University Press, 2001.
jo, omogoča stik z italijanskim jezikom in s kulturnimi
dogodki v tem jeziku. Z namenom preveriti to hipote- Farina, Eleonora and Albanese, Ottavia. “Mak-
zo so bili v raziskavo vključeni učenci predmetne stopn- ing Inferences and Individual Differenc-
je osnovne šole in dijaki srednjih šol iz Istre. Raziskava es in Emotion Understanding.” Psycholo-
ima štiri glavne cilje: preučiti centre v katerih se učen- gy of Language and Communication, 11(2)
ci in dijaki zelo pogosto srečujejo z elementi italijanske (2007): 3-19.
kulture; ugotoviti katere besede in fraze učenci in dija-
ki asocirajo z interesnimi področji povezanimi z italijan- Grice, Paul. “Logic and Conversation.” In Syntax and
sko kulturo; analizirati učinkovitost jezikovnega in kul- Semantics: Speech Acts (Vol. 3), eds P. Cole and
turnega poučevanja italijanščine kot drugega jezika v J. L. Morgan (Eds.), 41-58. New York: Aca-
Istri z namenom razvoja medkulturne sporazumevalne demic Press, 1975.
kompetence; preučiti stopnjo leksikalne kompetence
sodelujočih preko ugotavljanja njihove sposobnosti, da Hymes, Dell. “Models of the interaction of language and
prepoznajo konotativni pomen besed. Rezultati kažejo social setting.” Journal of Social Issues, 23(2) (1967):
na to, da so učenci in dijaki imenovali veliko večje šte- 8-38.
vilo besed in fraz, ki jih asocirajo z interesnimi področ-
ji, medtem ko sta se obe skupini soočali s težavami pri Hymes, Dell. “On Communicative competence.” In So-
določanju konotativnega pomena. ciolinguistics: Selected Readings, eds. J. B. Pride
and J. Holmes, 269-293. Harmondsworth: Pen-
Bibliography guin, 1972.
Almela, Moises and Sánchez, Aquilino. “Words Leech, Geoffrey. Semantics: The Study of Mean-
as ‘Lexical Units’ in Learning/Teaching ing. Harmondsworth: Penguin Books, 1985.
Vocabulary.” International Journal of Eng-
lish Studies, 7 (2007): 21-40. Levorato, Chiara M. “The Acquisition of Idioms
and the Development of Figurative Compe-
Bachman, Lyle. Fundamental considerations in tence.” In Idioms: Processing, Structure and
language testing. Oxford: Oxford Universi- Interpretation, eds. C. Cacciari and P. Ta-
ty Press: 1990. bossi, 101-128. Hillsdale, N.J.: Lawrence Erl-
baum Associates, 1993.
Bara, Bruno. Pragmatica cognitiva. I processi
mentali della comunicazione. Torino: Bolla- Lewis, David. “Scorekeeping in a Language
ti Boringhieri: 2002. Game.” Journal of Philosophical Logic, 8
(1979): 339-359.
Cardona, Mario. “La comprensione e produzi-
one di idioms: aspetti psicolinguistici e ri- Littlemore, Jeannette. “Metaphoric Compe-
flessioni glottodidattiche.” Studi di Glotto- tence: A Language Learning Strenght of
didattica 3 (2008): 45-64. Students With a Holistic Cognitive Style?”
TESOL QUARTERLY, 35(3) (2001): 459-
491.
Littlemore, Jeannette and Low, Graham. “Met-
aphoric competence and communicative
dimento del lessico in ambiente CLIL. Il
hereditatiUsvajanje besedišča v drugem jeziku je odvisno odCLIL e l’approccio lessicale. Alcune
učenja ne samo denotativnega pač pa tudi konotativne- riflessioni.” Studi di Glottodidattica, 2
ga pomena. Ravno drugi tip pomena je pogosto arbitra- (2009): 1-19.
ren in kulturno-specifičen, njegovo prepoznavanje pa
je predpogoj za pridobitev medkulturne kompetence. Corder, Pit S. Introduzione alla linguistica appli-
Kdor se uči drugega jezika, se mora lotiti tudi učenja cata. Bologna: Il Mulino, 1983.
pomena in v povezavi z njim razvijati zavedanje o deno-
tativnih in konotativnih lastnostih besed in idiomatskih Council of Europe. Common European Frame-
fraz. Predpostavljamo, da je tovrstno znanje dosegljivo work of Reference for Languages: Learn-
učečim se italijanščine kot drugega jezika v večjezični ing, teaching, assessment. Cambridge: Cam-
in večkulturni Istri, kajti okolje, v katerem se nahaja- bridge University Press, 2001.
jo, omogoča stik z italijanskim jezikom in s kulturnimi
dogodki v tem jeziku. Z namenom preveriti to hipote- Farina, Eleonora and Albanese, Ottavia. “Mak-
zo so bili v raziskavo vključeni učenci predmetne stopn- ing Inferences and Individual Differenc-
je osnovne šole in dijaki srednjih šol iz Istre. Raziskava es in Emotion Understanding.” Psycholo-
ima štiri glavne cilje: preučiti centre v katerih se učen- gy of Language and Communication, 11(2)
ci in dijaki zelo pogosto srečujejo z elementi italijanske (2007): 3-19.
kulture; ugotoviti katere besede in fraze učenci in dija-
ki asocirajo z interesnimi področji povezanimi z italijan- Grice, Paul. “Logic and Conversation.” In Syntax and
sko kulturo; analizirati učinkovitost jezikovnega in kul- Semantics: Speech Acts (Vol. 3), eds P. Cole and
turnega poučevanja italijanščine kot drugega jezika v J. L. Morgan (Eds.), 41-58. New York: Aca-
Istri z namenom razvoja medkulturne sporazumevalne demic Press, 1975.
kompetence; preučiti stopnjo leksikalne kompetence
sodelujočih preko ugotavljanja njihove sposobnosti, da Hymes, Dell. “Models of the interaction of language and
prepoznajo konotativni pomen besed. Rezultati kažejo social setting.” Journal of Social Issues, 23(2) (1967):
na to, da so učenci in dijaki imenovali veliko večje šte- 8-38.
vilo besed in fraz, ki jih asocirajo z interesnimi področ-
ji, medtem ko sta se obe skupini soočali s težavami pri Hymes, Dell. “On Communicative competence.” In So-
določanju konotativnega pomena. ciolinguistics: Selected Readings, eds. J. B. Pride
and J. Holmes, 269-293. Harmondsworth: Pen-
Bibliography guin, 1972.
Almela, Moises and Sánchez, Aquilino. “Words Leech, Geoffrey. Semantics: The Study of Mean-
as ‘Lexical Units’ in Learning/Teaching ing. Harmondsworth: Penguin Books, 1985.
Vocabulary.” International Journal of Eng-
lish Studies, 7 (2007): 21-40. Levorato, Chiara M. “The Acquisition of Idioms
and the Development of Figurative Compe-
Bachman, Lyle. Fundamental considerations in tence.” In Idioms: Processing, Structure and
language testing. Oxford: Oxford Universi- Interpretation, eds. C. Cacciari and P. Ta-
ty Press: 1990. bossi, 101-128. Hillsdale, N.J.: Lawrence Erl-
baum Associates, 1993.
Bara, Bruno. Pragmatica cognitiva. I processi
mentali della comunicazione. Torino: Bolla- Lewis, David. “Scorekeeping in a Language
ti Boringhieri: 2002. Game.” Journal of Philosophical Logic, 8
(1979): 339-359.
Cardona, Mario. “La comprensione e produzi-
one di idioms: aspetti psicolinguistici e ri- Littlemore, Jeannette. “Metaphoric Compe-
flessioni glottodidattiche.” Studi di Glotto- tence: A Language Learning Strenght of
didattica 3 (2008): 45-64. Students With a Holistic Cognitive Style?”
TESOL QUARTERLY, 35(3) (2001): 459-
491.
Littlemore, Jeannette and Low, Graham. “Met-
aphoric competence and communicative
