Page 31 - Stati inu obstati, revija za vprašanja protestantizma, letnik XV (2019), številka 29, ISSN 2590-9754
P. 31
igor grdina
Ob nadomestitvi neljubega Ferdinanda II. s Friderikom V. so če-
ški protestantski plemiči, pri katerih je popolna odvisnost novega mo-
narha od njih očitno preglasila vse ugovore in zadržke, gotovo tudi
računali s tem, da so mednarodne sorodstvene zveze palatinatskega
Wittelsbachovca tako impresivne, da bi jih bilo ob izbruhu oborože-
nega konflikta mogoče pretvoriti v učinkovita zavezništva in zmaga-
ti nad Habsburžani. Iluzije, da bi lahko prek njih odvrnili sovražnosti,
pa ni bilo. Zato so Čehi, ki jih je vodil Henrik Matija grof von Thurn in
Valsassina, začeli nekakšno preventivno vojno in sami vdrli v Avstrijo.
V zavezništvu s transilvanskim vladarjem Gáborjem Bethlenom so na-
padli Dunaj in pustošili po okoliških predelih (Kontler 2005, 137). Toda
ta poskus lomljenja volje katoliškega vladarja do vojskovanja, kar je bil
v 17. stoletju običajen način lasanja s sovražnikom, ni uspel. Pustošenje
nasprotnikove dežele Čehom ni pridobilo naklonjenosti protestantov v
avstrijski nadvojvodini, ki jih tedaj nikakor ni bilo malo. Vojska druge-
ga kraljestva, ki je rušila materialne temelje ne le podložnikov, temveč
tudi njihovih fevdalnih gospodov in trgujočih meščanov (Wilson 2010b,
54),15 je lahko budila le sovraštvo.
Ferdinand II. in bavarski vojvoda Maksimilijan, ki je kot vodja
Katoliške lige16 Habsburžana že prej vzpodbujal k odločni protiprotes
tantski politiki,17 sta potem seveda posegla po orožju. Druge izbire zaradi
vdora vojske Češkega kraljestva na področje okoli Dunaja dejansko niti
15 Da v obdonavskem prostoru evangeličanskih četam ni bilo iluzorno računati na
podporo ondotnih protestantov, je dokazoval zgornjeavstrijski kmečki upor leta
1626, ki sicer ni bil usmerjen proti cesarju, zato pa toliko očitneje proti katoli-
škim posvetnim in cerkvenim oblastnikom (bavarski vojvoda, prelati) in jezu
itom. Prim. Wilson 2010b, 72, 73.
16 Katoliška liga je leta 1609 nastala v Münchnu kot odgovor na osnovanje Protes
tantske zveze. Njen arhitekt je bil vojvoda Maksimilijan, ki mu je cesar Ferdinand
II. v začetku leta 1623 po zasedanju državnih stanov v Regensburgu predal glas pa-
latinatskega volilnika. Čeprav je katoliški Wittelsbachovec dobil pravico do izbire
vladarja osebno, je ta pozneje pripadala tudi njegovim naslednikom. Prim. Wil-
son 2010b, 91, 92.
17 Ferdinand se je osebnostno oblikoval tudi med Bavarci; Wittelsbachovci so ga že v
času vlade Maksimilijanovega očeta, vojvode Viljema V., vzpodbujali k vztrajanju
pri čvrsto katoliškem stališču. Prim. Albrecht 1998, 109.
29
Ob nadomestitvi neljubega Ferdinanda II. s Friderikom V. so če-
ški protestantski plemiči, pri katerih je popolna odvisnost novega mo-
narha od njih očitno preglasila vse ugovore in zadržke, gotovo tudi
računali s tem, da so mednarodne sorodstvene zveze palatinatskega
Wittelsbachovca tako impresivne, da bi jih bilo ob izbruhu oborože-
nega konflikta mogoče pretvoriti v učinkovita zavezništva in zmaga-
ti nad Habsburžani. Iluzije, da bi lahko prek njih odvrnili sovražnosti,
pa ni bilo. Zato so Čehi, ki jih je vodil Henrik Matija grof von Thurn in
Valsassina, začeli nekakšno preventivno vojno in sami vdrli v Avstrijo.
V zavezništvu s transilvanskim vladarjem Gáborjem Bethlenom so na-
padli Dunaj in pustošili po okoliških predelih (Kontler 2005, 137). Toda
ta poskus lomljenja volje katoliškega vladarja do vojskovanja, kar je bil
v 17. stoletju običajen način lasanja s sovražnikom, ni uspel. Pustošenje
nasprotnikove dežele Čehom ni pridobilo naklonjenosti protestantov v
avstrijski nadvojvodini, ki jih tedaj nikakor ni bilo malo. Vojska druge-
ga kraljestva, ki je rušila materialne temelje ne le podložnikov, temveč
tudi njihovih fevdalnih gospodov in trgujočih meščanov (Wilson 2010b,
54),15 je lahko budila le sovraštvo.
Ferdinand II. in bavarski vojvoda Maksimilijan, ki je kot vodja
Katoliške lige16 Habsburžana že prej vzpodbujal k odločni protiprotes
tantski politiki,17 sta potem seveda posegla po orožju. Druge izbire zaradi
vdora vojske Češkega kraljestva na področje okoli Dunaja dejansko niti
15 Da v obdonavskem prostoru evangeličanskih četam ni bilo iluzorno računati na
podporo ondotnih protestantov, je dokazoval zgornjeavstrijski kmečki upor leta
1626, ki sicer ni bil usmerjen proti cesarju, zato pa toliko očitneje proti katoli-
škim posvetnim in cerkvenim oblastnikom (bavarski vojvoda, prelati) in jezu
itom. Prim. Wilson 2010b, 72, 73.
16 Katoliška liga je leta 1609 nastala v Münchnu kot odgovor na osnovanje Protes
tantske zveze. Njen arhitekt je bil vojvoda Maksimilijan, ki mu je cesar Ferdinand
II. v začetku leta 1623 po zasedanju državnih stanov v Regensburgu predal glas pa-
latinatskega volilnika. Čeprav je katoliški Wittelsbachovec dobil pravico do izbire
vladarja osebno, je ta pozneje pripadala tudi njegovim naslednikom. Prim. Wil-
son 2010b, 91, 92.
17 Ferdinand se je osebnostno oblikoval tudi med Bavarci; Wittelsbachovci so ga že v
času vlade Maksimilijanovega očeta, vojvode Viljema V., vzpodbujali k vztrajanju
pri čvrsto katoliškem stališču. Prim. Albrecht 1998, 109.
29
