Page 346 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani / The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, leto 12, zvezek 25 / Year 12, Issue 25, 2016
P. 346
SBENOPEDAGOŠKI ZBORNIK, 25. zvezek
glasbenih šol, zborovodjem in vodjem inštrumentalnih ansamblov v vrtcih in šolah. V
dosedanjih dvojnih tematskih številkah so se pojavile teme s podroèja glasbene vzgoje in
izobra evanja, metodike in didaktike kot so to npr. naslednji naslovi: Zborovska dejavnost
v vzgoji in izobra evanju, Sodobni poklicni pristopi pri pouku glasbene vzgoje, Zvok kot
ivljenjski prostor, Sodobna glasba v vzgoji in izobra evanju idr. Tem in še nekaterim
drugim kriterijem so podrejene še rubrike v reviji kot so npr. vodilna tema (samo v
tematskih številkah), raziskave (izvirni znanstveni referati), strokovni kotièek (strokovni
èlanki), ocene-recenzije (komentarji glasbenih dogodkov, notnih in knji nih izdaj,
zvoènih zapisov: plošè, kaset, …), obletnice, intervjuji, iz prakse za prakso (opisi odliènih
praks, vzorèni primeri šolskih praks, …) idr.
Notna priloga revije je namenjena izdajanju (deficitarnega) gradiva, skladb in not zanje za
otroške in mladinske pevske zbore idr. (Kri nar, 2012). V njih so doslej svoje zbore in
druga dela (tudi za Orffov inštrumentarij) objavili naslednji slovenski skladatelji in
avtorji: Alojz Ajdiè, Vitja Avsec, Toma Baj elj, Dušan Bavdek, Dimitrij Beuerman,
Janez Bitenc, Ambro Èopi, Matev Fabijan, Maksimilijan Feguš, Nana Forte, Bojan
Glavina, Radovan Gobec, Toma Habe, Matja Jarc, Gašper Jereb, Jakob Je , Brina Je
Brezavšèek, Anton Jobst, Pavle Kalan, Miro Kokol, Janez Kuhar, Marijan Lipovšek,
Andrej Loparnik, Damijan Moènik, Stanko Premrl, Patrick Quaggiato, Mitja
Reichenberg, Bla Rojko, Èrt Sojar Voglar, Peter Šavli, Dane Škerl, Igor Štuhec, Jo e
Trošt, Mira Voglar, Samo Vremšak, Larisa Vrhunc, Tadeja Vulc, Martin eleznik idr.
Gledališka igra Pepelka bratov Grimm4 avtorjev Iztoka Valièa (prevajalec in re iser) in dr.
Dimitrija Beuermanna (avtor glasbe), objavljena v reviji je do ivela dve izvedbi: v Mojem
gledališèu: v Španskih borcih (Ljubljana, 1995) je do ivela ok. 150 ponovitev, nekaj let
kasneje pa še v Gledališèu »Toneta Èufarja« (na Jesenicah) okoli 20 ponovitev. Dobila je
tudi nagrado Zlata palièica za ustvarjalce predstave.5 Tudi v tem naboru slovenskih in
drugih skladateljev gre za izbor cvetobera slovenskih glasbenih ustvarjalcev, avtorjev
razliènih generacij in spolov, slogovnih usmeritev in šol.
Zakljuèimo tale del s (pozitivnim) fragmentom o glasbeni vzgoji in izobra evanju na
primeru ZRSŠ in njegove Zalo be z izdajami s podroèja glasbene literature in na koncu
koncev tudi njene revije Glasba v šoli in vrtcu z zakljuènim pogledom na skrajno
pozitivne splošne rezultate vseh tistih, ki se tako kot v svoji mladosti ali drugaèe
(profesionalno ali ljubiteljsko) ukvarjajo z glasbo: »[…] Kljub temu, da je oblast brez
posluha in naj bi ob zadnjih (2012) recesijskih predlogih celo razmišljala o ukinitvi
(slovenskih) javnih glasbenih šol. /…/ V njej ne gre le za prostor, v katerem lahko
nadarjeni otroci in mladina razvijajo svojo glasbeno nadarjenost, gre za podroèje
izobra evanja, ki ima preprosto najveè (pozitivnih) stranskih uèinkov, dobrih tako za
dru bo kot za dr avo. /…/ Glasbene šole, kakršne poznamo v Sloveniji pa so unikum v
Evropi, saj nimajo dobrega vpliva le na glasbeno izobra enost dr avljanov. Spodbujajo
dobre delovne navade, povezovanje med ljudmi, sodelovanje in solidarnost. Gre za pouk
enega uèitelja z enim samim uèencem [v celotni vertikali glasbenega šolstva: od osnovne
4 Jacob (nemški jezikoslovec, pisatelj in filolog; 1785–1863) in Wilhelm (nemški pisatelj; 1786–1859).
5 Prim. el. pismo Iztoka Valièa avtorju (7. 11. 2016).
346
glasbenih šol, zborovodjem in vodjem inštrumentalnih ansamblov v vrtcih in šolah. V
dosedanjih dvojnih tematskih številkah so se pojavile teme s podroèja glasbene vzgoje in
izobra evanja, metodike in didaktike kot so to npr. naslednji naslovi: Zborovska dejavnost
v vzgoji in izobra evanju, Sodobni poklicni pristopi pri pouku glasbene vzgoje, Zvok kot
ivljenjski prostor, Sodobna glasba v vzgoji in izobra evanju idr. Tem in še nekaterim
drugim kriterijem so podrejene še rubrike v reviji kot so npr. vodilna tema (samo v
tematskih številkah), raziskave (izvirni znanstveni referati), strokovni kotièek (strokovni
èlanki), ocene-recenzije (komentarji glasbenih dogodkov, notnih in knji nih izdaj,
zvoènih zapisov: plošè, kaset, …), obletnice, intervjuji, iz prakse za prakso (opisi odliènih
praks, vzorèni primeri šolskih praks, …) idr.
Notna priloga revije je namenjena izdajanju (deficitarnega) gradiva, skladb in not zanje za
otroške in mladinske pevske zbore idr. (Kri nar, 2012). V njih so doslej svoje zbore in
druga dela (tudi za Orffov inštrumentarij) objavili naslednji slovenski skladatelji in
avtorji: Alojz Ajdiè, Vitja Avsec, Toma Baj elj, Dušan Bavdek, Dimitrij Beuerman,
Janez Bitenc, Ambro Èopi, Matev Fabijan, Maksimilijan Feguš, Nana Forte, Bojan
Glavina, Radovan Gobec, Toma Habe, Matja Jarc, Gašper Jereb, Jakob Je , Brina Je
Brezavšèek, Anton Jobst, Pavle Kalan, Miro Kokol, Janez Kuhar, Marijan Lipovšek,
Andrej Loparnik, Damijan Moènik, Stanko Premrl, Patrick Quaggiato, Mitja
Reichenberg, Bla Rojko, Èrt Sojar Voglar, Peter Šavli, Dane Škerl, Igor Štuhec, Jo e
Trošt, Mira Voglar, Samo Vremšak, Larisa Vrhunc, Tadeja Vulc, Martin eleznik idr.
Gledališka igra Pepelka bratov Grimm4 avtorjev Iztoka Valièa (prevajalec in re iser) in dr.
Dimitrija Beuermanna (avtor glasbe), objavljena v reviji je do ivela dve izvedbi: v Mojem
gledališèu: v Španskih borcih (Ljubljana, 1995) je do ivela ok. 150 ponovitev, nekaj let
kasneje pa še v Gledališèu »Toneta Èufarja« (na Jesenicah) okoli 20 ponovitev. Dobila je
tudi nagrado Zlata palièica za ustvarjalce predstave.5 Tudi v tem naboru slovenskih in
drugih skladateljev gre za izbor cvetobera slovenskih glasbenih ustvarjalcev, avtorjev
razliènih generacij in spolov, slogovnih usmeritev in šol.
Zakljuèimo tale del s (pozitivnim) fragmentom o glasbeni vzgoji in izobra evanju na
primeru ZRSŠ in njegove Zalo be z izdajami s podroèja glasbene literature in na koncu
koncev tudi njene revije Glasba v šoli in vrtcu z zakljuènim pogledom na skrajno
pozitivne splošne rezultate vseh tistih, ki se tako kot v svoji mladosti ali drugaèe
(profesionalno ali ljubiteljsko) ukvarjajo z glasbo: »[…] Kljub temu, da je oblast brez
posluha in naj bi ob zadnjih (2012) recesijskih predlogih celo razmišljala o ukinitvi
(slovenskih) javnih glasbenih šol. /…/ V njej ne gre le za prostor, v katerem lahko
nadarjeni otroci in mladina razvijajo svojo glasbeno nadarjenost, gre za podroèje
izobra evanja, ki ima preprosto najveè (pozitivnih) stranskih uèinkov, dobrih tako za
dru bo kot za dr avo. /…/ Glasbene šole, kakršne poznamo v Sloveniji pa so unikum v
Evropi, saj nimajo dobrega vpliva le na glasbeno izobra enost dr avljanov. Spodbujajo
dobre delovne navade, povezovanje med ljudmi, sodelovanje in solidarnost. Gre za pouk
enega uèitelja z enim samim uèencem [v celotni vertikali glasbenega šolstva: od osnovne
4 Jacob (nemški jezikoslovec, pisatelj in filolog; 1785–1863) in Wilhelm (nemški pisatelj; 1786–1859).
5 Prim. el. pismo Iztoka Valièa avtorju (7. 11. 2016).
346
