Page 161 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 161
razvoj poučevanja kitare v soodvisnosti
z izdelovanjem kitar na slovenskem
in primerjava s hrvaško
branislav rauter
Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik
brane.rauter@gssrm.si
Mentorica: prof. dr. Darja Koter
Zagovor: 18. december 2020
Doktorska disertacija obravnava zgodovinski razvoj poučevanja kitare
v soodvisnosti z izdelovanjem glasbil na Slovenskem ter primerjalno
z razvojem obeh dejavnosti na Hrvaškem. Zgodovina poučevanja in
izdelovanja instrumenta na obeh območjih je v primerjavi z nekaterimi kitar-
sko razvitejšimi deželami, kot so Španija, Italija, Francija in druge, krajša in je
vezana na zadnjo stopnjo evolucije instrumenta oz. na kitare s šestimi enojnimi
strunami. Prve sledi institucionalnega poučevanja kitare na Slovenskem zazna-
mo v času med obema svetovnima vojnama, na Hrvaškem pa pod vplivi Ivana
Padovca že stoletje prej. Izdelovanje in poučevanje instrumenta je v časovnih
obdobjih na območju Slovenije in Hrvaške potekalo z različno intenziteto,
skozi zgodovino pa je zaznati številne medsebojne vplive, ki so prispevali k us-
pešnemu razvoju kitaristike na ozemlju obeh držav. Na razvoj poustvarjalne
prakse in poučevanja kitare je vezano tudi izvirno učbeniško gradivo, ki je na
obeh območjih nastajalo v različnih zgodovinskih obdobjih, njegovi avtorji pa
so se pri pisanju naslanjali predvsem na italijanske, nemške in avstrijske vzore.
Gradivo je bilo v času med obema vojnama namenjeno predvsem samoukom in
z vsebino vezano na učenje kitarskih spremljav, kasneje pa izraziteje usmerjeno
v solistično igro. Določeni učbeniki so bili hkrati v uporabi v obeh glasbenih
okoljih. Med najzaslužnejšimi za razvoj kitaristike na Slovenskem izpostavlja-
mo Adolfa Gröbminga, avtorja prvega slovenskega učbenika za kitaro, nato pa
Stanka Preka in Tomaža Šegulo, ki sta tako s pedagoškim delom kot z učbe-
niškim gradivom vidno zaznamovala slovenski in hrvaški prostor. Po kon-
cu druge svetovne vojne je delovala tovarna glasbil Melodija Mengeš, ki je s
proizvodnjo in prodajo kitar prispevala k porastu zanimanja za ta instrument
ter tako v šestdesetih letih posredno tudi na njegovo postopno vključevanje v
kurikulume javnega glasbenega šolstva. V zadnjih desetletjih se v obeh državah
dviguje kakovostna raven igranja, poučevanja in tudi izdelovanja instrumenta.
Uspehe lahko povežemo z dolgoletno tradicijo konstruktivnega sodelovanja
med kitarskimi pedagogi in izdelovalci kitar, kar je vplivalo na to, da je v sodo-
bnem času individualni pouk kitare v obeh državah trdno zasidran v celotni
Povzetek doktorske disertacije ◆ Doctoral Thesis Abstract
https://doi.org/10.26493/2712-3987.16(33)161-163
z izdelovanjem kitar na slovenskem
in primerjava s hrvaško
branislav rauter
Gimnazija in srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik
brane.rauter@gssrm.si
Mentorica: prof. dr. Darja Koter
Zagovor: 18. december 2020
Doktorska disertacija obravnava zgodovinski razvoj poučevanja kitare
v soodvisnosti z izdelovanjem glasbil na Slovenskem ter primerjalno
z razvojem obeh dejavnosti na Hrvaškem. Zgodovina poučevanja in
izdelovanja instrumenta na obeh območjih je v primerjavi z nekaterimi kitar-
sko razvitejšimi deželami, kot so Španija, Italija, Francija in druge, krajša in je
vezana na zadnjo stopnjo evolucije instrumenta oz. na kitare s šestimi enojnimi
strunami. Prve sledi institucionalnega poučevanja kitare na Slovenskem zazna-
mo v času med obema svetovnima vojnama, na Hrvaškem pa pod vplivi Ivana
Padovca že stoletje prej. Izdelovanje in poučevanje instrumenta je v časovnih
obdobjih na območju Slovenije in Hrvaške potekalo z različno intenziteto,
skozi zgodovino pa je zaznati številne medsebojne vplive, ki so prispevali k us-
pešnemu razvoju kitaristike na ozemlju obeh držav. Na razvoj poustvarjalne
prakse in poučevanja kitare je vezano tudi izvirno učbeniško gradivo, ki je na
obeh območjih nastajalo v različnih zgodovinskih obdobjih, njegovi avtorji pa
so se pri pisanju naslanjali predvsem na italijanske, nemške in avstrijske vzore.
Gradivo je bilo v času med obema vojnama namenjeno predvsem samoukom in
z vsebino vezano na učenje kitarskih spremljav, kasneje pa izraziteje usmerjeno
v solistično igro. Določeni učbeniki so bili hkrati v uporabi v obeh glasbenih
okoljih. Med najzaslužnejšimi za razvoj kitaristike na Slovenskem izpostavlja-
mo Adolfa Gröbminga, avtorja prvega slovenskega učbenika za kitaro, nato pa
Stanka Preka in Tomaža Šegulo, ki sta tako s pedagoškim delom kot z učbe-
niškim gradivom vidno zaznamovala slovenski in hrvaški prostor. Po kon-
cu druge svetovne vojne je delovala tovarna glasbil Melodija Mengeš, ki je s
proizvodnjo in prodajo kitar prispevala k porastu zanimanja za ta instrument
ter tako v šestdesetih letih posredno tudi na njegovo postopno vključevanje v
kurikulume javnega glasbenega šolstva. V zadnjih desetletjih se v obeh državah
dviguje kakovostna raven igranja, poučevanja in tudi izdelovanja instrumenta.
Uspehe lahko povežemo z dolgoletno tradicijo konstruktivnega sodelovanja
med kitarskimi pedagogi in izdelovalci kitar, kar je vplivalo na to, da je v sodo-
bnem času individualni pouk kitare v obeh državah trdno zasidran v celotni
Povzetek doktorske disertacije ◆ Doctoral Thesis Abstract
https://doi.org/10.26493/2712-3987.16(33)161-163
