Page 158 - Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo, letnik 16, zvezek 33 ◆ The Journal of Music Education of the Academy of Music in Ljubljana, year 16, issue 33
P. 158
sbenopedagoški zbornik ◆ letnik 16 ◆ številka 33 do 1945«), nato delovanju v socialistični Jugoslaviji (»Akademija za glasbo v
socialistični Jugoslaviji (1945–1991)«) in obdobju po osamosvojitvi Sloveni-
je (»Akademija za Glasbo v samostojni Sloveniji (1991–)«). Podpoglavja zgov-
orno začrtujejo pojave, ljudi in dogodke, ki so zadevali in zadevajo delovan-
je Akademije za glasbo. Vsako podpoglavje prinese jasen, pregledno začrtan
in izpeljan niz pripovedi o zgodovinskih procesih, ki so sooblikovali delovan-
je Akademije za glasbo. Zanimivih podrobnosti je veliko. Proces preobrazbe
glasbenega šolstva po vertikali navzgor je nenazadnje enako zanimiv proces kot
katera koli druga pot do novih spoznanj in dosežkov, ki jih poznamo v kultu-
ri. Naj omenim samo nekaj drobcev iz knjige. Čeprav je bil že leta »1930 spre-
jet zakon o univerzah, veljaven za vso državo, so vzporedno s trenji med sloven-
skimi intelektualci in beograjskimi političnimi veljaki« (str. 37), si je bilo treba
do ustanovitve prizadevati skoraj desetletje! Zgovorni so tudi podatki o tem,
kako se je do danes formalno spremenil pogled na študij: če je bil sprva začr-
tani program vezan na oddelke »1. kompozicija in dirigiranje, 2. koncertno in
operno petje, 3. klavir, 4. violina, 5. violončelo, 6. orgle, 7. gledališka umetnost
(dramska in operna) ter 8. oddelek za profesorje glasbe« (str. 42), je po današn-
ji zasnovi študij glasbe tako rekoč samogenerativen, saj Akademija za glasbo
ponuja temeljni usmeritvi, ki ne pripuščata drugih »pogledov« na glasbeno
izobraževanje mimo umetniškega in pedagoškega: »Glasbena umetnost [... in]
Glasbena pedagogika«.2 Obe zgodovinski točki procesa formalnega preoblik-
ovanja študija zgovorno ponazarjata poslanstvo akademije, ki združuje različ-
na znanja in veščine o glasbi: poleg ustvarjalnosti tudi proces učenja ustvarjan-
ja in poustvarjanja. »Programska redukcija« z osmih področij na dve skupini
znanja ob ustanovitvi – na ustvarjalnost in poučevanje – je vsekakor zgovor-
en tektonski pomik v razumevanje poklicnega delovanja glasbenikov. In kdo bi
rekel, da je bilo na začetku delovanja Glasbene akademije največ zanimanja za
pevsko kariero (str. 55) ...
Skratka, knjiga Darje Koter prinese mnogo drobcev zgodovine šolanja
poklicnih glasbenikov. Ob tej priložnosti ne kaže navajati vseh vsebinskih po-
drobnosti, ki pritegnejo bralčevo pozornost. Veliko jih je. Knjiga namreč ne
prinaša samo vpogleda v arhiv Akademije za glasbo, temveč je avtorica imela
veliko dela tudi s pridobivanjem podatkov iz domačih arhivov vrste sodelavcev
Akademije. Tudi slikovne priloge – fotografije – privlačijo. Segajo od portre-
tov glasbenikov do skenov izvestij, kot so imenovali letna poročila. V celoti pa
je na vsakem koraku očitno dejstvo, da je Darja Koter temeljito prečesala ar-
hiv Akademije za glasbo, ki je v precej neurejenem stanju, in nabrala manj-
kajoče podatke zanj na različnih koncih. Tudi njena monografija o Akademi-
ji za glasbo je na dveh koncih. Ko boste brali knjigo, ne pozabite, da je seznam
vseh, ki so povezani z Akademijo, na spletni strani https://sl.wikipedia.org/
2 Na drugi stopnji bolonjskega študija je prav tako informativna nadaljnja delitev obeh glavnih
presečišč glede na pedagoškost: »Instrumentalna in pevska pedagogika« ter »Glasbeno-teo-
retska pedagogika«.
158
socialistični Jugoslaviji (1945–1991)«) in obdobju po osamosvojitvi Sloveni-
je (»Akademija za Glasbo v samostojni Sloveniji (1991–)«). Podpoglavja zgov-
orno začrtujejo pojave, ljudi in dogodke, ki so zadevali in zadevajo delovan-
je Akademije za glasbo. Vsako podpoglavje prinese jasen, pregledno začrtan
in izpeljan niz pripovedi o zgodovinskih procesih, ki so sooblikovali delovan-
je Akademije za glasbo. Zanimivih podrobnosti je veliko. Proces preobrazbe
glasbenega šolstva po vertikali navzgor je nenazadnje enako zanimiv proces kot
katera koli druga pot do novih spoznanj in dosežkov, ki jih poznamo v kultu-
ri. Naj omenim samo nekaj drobcev iz knjige. Čeprav je bil že leta »1930 spre-
jet zakon o univerzah, veljaven za vso državo, so vzporedno s trenji med sloven-
skimi intelektualci in beograjskimi političnimi veljaki« (str. 37), si je bilo treba
do ustanovitve prizadevati skoraj desetletje! Zgovorni so tudi podatki o tem,
kako se je do danes formalno spremenil pogled na študij: če je bil sprva začr-
tani program vezan na oddelke »1. kompozicija in dirigiranje, 2. koncertno in
operno petje, 3. klavir, 4. violina, 5. violončelo, 6. orgle, 7. gledališka umetnost
(dramska in operna) ter 8. oddelek za profesorje glasbe« (str. 42), je po današn-
ji zasnovi študij glasbe tako rekoč samogenerativen, saj Akademija za glasbo
ponuja temeljni usmeritvi, ki ne pripuščata drugih »pogledov« na glasbeno
izobraževanje mimo umetniškega in pedagoškega: »Glasbena umetnost [... in]
Glasbena pedagogika«.2 Obe zgodovinski točki procesa formalnega preoblik-
ovanja študija zgovorno ponazarjata poslanstvo akademije, ki združuje različ-
na znanja in veščine o glasbi: poleg ustvarjalnosti tudi proces učenja ustvarjan-
ja in poustvarjanja. »Programska redukcija« z osmih področij na dve skupini
znanja ob ustanovitvi – na ustvarjalnost in poučevanje – je vsekakor zgovor-
en tektonski pomik v razumevanje poklicnega delovanja glasbenikov. In kdo bi
rekel, da je bilo na začetku delovanja Glasbene akademije največ zanimanja za
pevsko kariero (str. 55) ...
Skratka, knjiga Darje Koter prinese mnogo drobcev zgodovine šolanja
poklicnih glasbenikov. Ob tej priložnosti ne kaže navajati vseh vsebinskih po-
drobnosti, ki pritegnejo bralčevo pozornost. Veliko jih je. Knjiga namreč ne
prinaša samo vpogleda v arhiv Akademije za glasbo, temveč je avtorica imela
veliko dela tudi s pridobivanjem podatkov iz domačih arhivov vrste sodelavcev
Akademije. Tudi slikovne priloge – fotografije – privlačijo. Segajo od portre-
tov glasbenikov do skenov izvestij, kot so imenovali letna poročila. V celoti pa
je na vsakem koraku očitno dejstvo, da je Darja Koter temeljito prečesala ar-
hiv Akademije za glasbo, ki je v precej neurejenem stanju, in nabrala manj-
kajoče podatke zanj na različnih koncih. Tudi njena monografija o Akademi-
ji za glasbo je na dveh koncih. Ko boste brali knjigo, ne pozabite, da je seznam
vseh, ki so povezani z Akademijo, na spletni strani https://sl.wikipedia.org/
2 Na drugi stopnji bolonjskega študija je prav tako informativna nadaljnja delitev obeh glavnih
presečišč glede na pedagoškost: »Instrumentalna in pevska pedagogika« ter »Glasbeno-teo-
retska pedagogika«.
158
