Page 121 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 121
gledališka družba emanuela schikanedra v ljubljani ...
22 igralcev (nekateri med njimi so tudi peli in plesali) ter 14 plesalcev, po-
leg njih tudi glasbenega ravnatelja, kopista, dekoraterja in tehničnega moj-
stra ter gledališkega slikarja.17 Ob imenih igralcev je navedeno tudi, v ka-
kšnih vlogah so nastopali. Razvidno je, da je tudi Schikaneder nastopal v
dramskih predstavah in prevzemal glavne pevske vloge v spevoigrah ter da
je njegova žena igrala, pela in plesala.18 V sezoni 1781/82 se je del igralskega
ansambla zamenjal, število člankov se je povečalo.19 Kljub relativno krat-
kem času obeh gostovanj – skupaj približno šest mesecev – je Schikaned-
rova družba ljubljanskemu občinstvu predstavila za današnji čas nepred-
stavljivo število različnih del, saj je uprizorila praviloma vsak dan v tednu
drugo dramsko ali glasbeno delo. Poleg všečnega lahkotnega repertoarja je
predstavila tudi nekatera pomembna nemška in v nemški jezik prevedena
dramska dela ter izvirna in v nemški jezik prevedena glasbena dela ter ba-
lete. Ludvik je na podlagi razpoložljivega gradiva in literature ocenil šte-
vilo predstav in delež uprizorjenega dramskega in glasbenega repertoar-
ja. Ocenil je, da so kar 30% predstavljale komedije, 25% drame (tragedije),
20% spevoigre, 15% igre s petjem ter 10% baleti.20 Iz njegove ocene je razvi-
dno, da je bila slaba polovica uprizorjenih del povezana z glasbo ali plesom.
Ob tem pa je potrebno opozoriti na nezanesljivost oziroma splošnost njego-
ve zvrstne opredelitve, saj so bile izvedbe pogosto hibridnega značaja in so
predstave vsebovale govorjene dele, petje in ples. Tudi sicer so bile tedanje
izvirne oznake glasbenih del v smislu glasbene oblike zelo ohlapne in splo-
šne; isto delo je bilo označeno kot »spevoigra« (nem. Singspiel je označeval
glasbeno delo v nemškem jeziku) ali zaradi tipizirane komične vsebine tudi
kot »komična opera« (nem. »komische Oper«, it. opera buffa, fr. opéra co-
mique.) Verjetno je Ludvik pod oznako igre s petjem vključil takrat modne
melodrame in duodrame, se pravi predstave za enega oziroma dva igralca z
instrumentalno spremljavo.
Ohranjeni viri za preučevanje uprizorjenih glasbenih in plesnih pred-
stav Schikanedrove družbe so redki in so se ohranili naključno, saj je sta-
ro gledališče pogorelo leta 1887. V Narodnem muzeju Slovenije sta med za-
puščino zgodovinarja Petra Radicsa ohranjena dva gledališka lista – vabilo
na komedijo Die Haushaltung nach der Mode oder Was soll man für eine
Frau nehmen ter balet Scherenschleifer ter vabilo na veseloigri Das unschul-
17 Theaterkalender auf das Jahr 1780 (Gotha: Carl Wilhelm Ettinger, 1780), 259–60.
18 Isto.
19 Theaterkalender auf das Jahr 1782 (Gotha: Carl Wilhelm Ettinger, 1782), 241–42.
20 Gl. Ludvik, Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790, 70.
119
22 igralcev (nekateri med njimi so tudi peli in plesali) ter 14 plesalcev, po-
leg njih tudi glasbenega ravnatelja, kopista, dekoraterja in tehničnega moj-
stra ter gledališkega slikarja.17 Ob imenih igralcev je navedeno tudi, v ka-
kšnih vlogah so nastopali. Razvidno je, da je tudi Schikaneder nastopal v
dramskih predstavah in prevzemal glavne pevske vloge v spevoigrah ter da
je njegova žena igrala, pela in plesala.18 V sezoni 1781/82 se je del igralskega
ansambla zamenjal, število člankov se je povečalo.19 Kljub relativno krat-
kem času obeh gostovanj – skupaj približno šest mesecev – je Schikaned-
rova družba ljubljanskemu občinstvu predstavila za današnji čas nepred-
stavljivo število različnih del, saj je uprizorila praviloma vsak dan v tednu
drugo dramsko ali glasbeno delo. Poleg všečnega lahkotnega repertoarja je
predstavila tudi nekatera pomembna nemška in v nemški jezik prevedena
dramska dela ter izvirna in v nemški jezik prevedena glasbena dela ter ba-
lete. Ludvik je na podlagi razpoložljivega gradiva in literature ocenil šte-
vilo predstav in delež uprizorjenega dramskega in glasbenega repertoar-
ja. Ocenil je, da so kar 30% predstavljale komedije, 25% drame (tragedije),
20% spevoigre, 15% igre s petjem ter 10% baleti.20 Iz njegove ocene je razvi-
dno, da je bila slaba polovica uprizorjenih del povezana z glasbo ali plesom.
Ob tem pa je potrebno opozoriti na nezanesljivost oziroma splošnost njego-
ve zvrstne opredelitve, saj so bile izvedbe pogosto hibridnega značaja in so
predstave vsebovale govorjene dele, petje in ples. Tudi sicer so bile tedanje
izvirne oznake glasbenih del v smislu glasbene oblike zelo ohlapne in splo-
šne; isto delo je bilo označeno kot »spevoigra« (nem. Singspiel je označeval
glasbeno delo v nemškem jeziku) ali zaradi tipizirane komične vsebine tudi
kot »komična opera« (nem. »komische Oper«, it. opera buffa, fr. opéra co-
mique.) Verjetno je Ludvik pod oznako igre s petjem vključil takrat modne
melodrame in duodrame, se pravi predstave za enega oziroma dva igralca z
instrumentalno spremljavo.
Ohranjeni viri za preučevanje uprizorjenih glasbenih in plesnih pred-
stav Schikanedrove družbe so redki in so se ohranili naključno, saj je sta-
ro gledališče pogorelo leta 1887. V Narodnem muzeju Slovenije sta med za-
puščino zgodovinarja Petra Radicsa ohranjena dva gledališka lista – vabilo
na komedijo Die Haushaltung nach der Mode oder Was soll man für eine
Frau nehmen ter balet Scherenschleifer ter vabilo na veseloigri Das unschul-
17 Theaterkalender auf das Jahr 1780 (Gotha: Carl Wilhelm Ettinger, 1780), 259–60.
18 Isto.
19 Theaterkalender auf das Jahr 1782 (Gotha: Carl Wilhelm Ettinger, 1782), 241–42.
20 Gl. Ludvik, Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790, 70.
119
