Page 117 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 117
Gledališka družba Emanuela Schikanedra
v Ljubljani v sezonah 1779/80 in 1781/82
– premislek o zgodovinskem pomenu
njenih uprizoritev
Nataša Cigoj Krstulović
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti,
Ljubljana
Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Ljubljana
Med gledališkimi družbami, ki so v Ljubljani gostovale od zadnjih desetle-
tij 18. stoletja, ima posebno mesto v zgodovini nemškega gledališča na Slo-
venskem skupina pod vodstvom principala, igralca, pevca, plesalca in pis-
ca Johanna Josepha Schickenedra – Emanuela Schikanedra (1751–1812). Ta
družba je nastopala v Stanovskem gledališču od decembra 1779 do febru-
arja 1780 in aprila isto leto, ter od novembra 1781 do februarja 1782. Njen
zgodovinski pomen je bil zaradi mesta na začetku razvoja t. i. nemškega
opernega gledališča1 v slovenski kulturni zgodovini že prepoznan. Nastope
Schikanedrove družbe v Ljubljani je prvi omenjal v svojem zgodovinskem
orisu nemškega gledališča Peter Radics že leta 1912, vendar je zabeležil le
prvo gostovanje.2 Drugo gostovanje Schikanedrove družbe v Ljubljani v se-
zoni 1781/82 je na podlagi tedaj novo odkritega gradiva v Arhivu Republike
Slovenije prvič natančneje raziskal in leta 1957 v svoji doktorski disertaciji
objavil Dušan Ludvik.3 Nepoznavanje njegovih ugotovitev ter relevantnih
virov je bilo vzrok, da drugo gostovanje Schikanedrove družbe v Ljubljani v
tuji literaturi ni omenjeno. Raziskovalka Schikanedrovega življenja in dela
Anke Sonnek se je oprla le na starejše Radicsevo pričevanje, zato v svoji mo-
1 Pojem 'nemško gledališče' je v zapisih slovenskih raziskovalcev mišljen v najširšem
pomenu kot ga določajo predstave v nemškem jeziku, zato vključuje tudi delovanje
gledaliških družb iz nekdanje habsburške monarhije.
2 Peter Radics, Die Entwicklung des deutschen Bühnenwesens in Laibach (Ljubljana:
samozaložba, 1912), 53–57.
3 Dušan Ludvik, Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790 (Univerza v Ljubljani:
doktorska disertacija, 1957), 61–92.
115
v Ljubljani v sezonah 1779/80 in 1781/82
– premislek o zgodovinskem pomenu
njenih uprizoritev
Nataša Cigoj Krstulović
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti,
Ljubljana
Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts, Ljubljana
Med gledališkimi družbami, ki so v Ljubljani gostovale od zadnjih desetle-
tij 18. stoletja, ima posebno mesto v zgodovini nemškega gledališča na Slo-
venskem skupina pod vodstvom principala, igralca, pevca, plesalca in pis-
ca Johanna Josepha Schickenedra – Emanuela Schikanedra (1751–1812). Ta
družba je nastopala v Stanovskem gledališču od decembra 1779 do febru-
arja 1780 in aprila isto leto, ter od novembra 1781 do februarja 1782. Njen
zgodovinski pomen je bil zaradi mesta na začetku razvoja t. i. nemškega
opernega gledališča1 v slovenski kulturni zgodovini že prepoznan. Nastope
Schikanedrove družbe v Ljubljani je prvi omenjal v svojem zgodovinskem
orisu nemškega gledališča Peter Radics že leta 1912, vendar je zabeležil le
prvo gostovanje.2 Drugo gostovanje Schikanedrove družbe v Ljubljani v se-
zoni 1781/82 je na podlagi tedaj novo odkritega gradiva v Arhivu Republike
Slovenije prvič natančneje raziskal in leta 1957 v svoji doktorski disertaciji
objavil Dušan Ludvik.3 Nepoznavanje njegovih ugotovitev ter relevantnih
virov je bilo vzrok, da drugo gostovanje Schikanedrove družbe v Ljubljani v
tuji literaturi ni omenjeno. Raziskovalka Schikanedrovega življenja in dela
Anke Sonnek se je oprla le na starejše Radicsevo pričevanje, zato v svoji mo-
1 Pojem 'nemško gledališče' je v zapisih slovenskih raziskovalcev mišljen v najširšem
pomenu kot ga določajo predstave v nemškem jeziku, zato vključuje tudi delovanje
gledaliških družb iz nekdanje habsburške monarhije.
2 Peter Radics, Die Entwicklung des deutschen Bühnenwesens in Laibach (Ljubljana:
samozaložba, 1912), 53–57.
3 Dušan Ludvik, Nemško gledališče v Ljubljani do leta 1790 (Univerza v Ljubljani:
doktorska disertacija, 1957), 61–92.
115
