Page 118 - Weiss, Jernej, ur. 2017. Glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti - Musical Migrations: Crossroads of European Musical Diversity. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 1
P. 118
glasbene migracije: stičišče evropske glasbene raznolikosti

nografiji, ki je izšla leta 1999 pri ugledni nemški založbi Bärenreiter, druge-
ga gostovanja Schikanedrove družbe v Ljubljani ne omenja.4

Schikanedrove operne predstave na ljubljanskem gledališkem odru so
bile doslej v zgodovinskih raziskavah slovenskih muzikologov opažene, a
niso bile predmet posebnih študij.5 Namen pričujoče raziskave je dopolni-
ti dosedanje védenje o izvedenem glasbenem repertoarju te družbe v Lju-
bljani ter premisliti o njegovem pomenu v razvoju nemškega glasbenega
gledališča. Na podrobneje predstavljenih ljubljanskih izvedbah nemške ko-
mične opere Der Barbier von Sevill skladatelja Friedricha Ludwiga Bende
ter italijanske komične opere La frascatana skladatelja Givannija Paisiella v
nemškem jeziku, bo mogoče ponovno ovrednotiti gostovanji Schikanedro-
ve družbe v gledališki in kulturni zgodovini.

Razlogi za dve gostovanji Schikanedrove družbe v Ljubljani
Muzikološka stroka prepoznava operno reformo Christopha Willibal-
da Glucka kot enega izmed pomembnih dejavnikov, ki je konec 18. stoletja
povzročil upadanje premoči italijanske komične opere v nemškem prosto-
ru in tudi na avstrijskih tleh.6 Zaradi monopola italijanske opere v glavnem
mestu monarhije – na Dunaju in z namenom uveljavljanja izvirne glasbene
produkcije v domačen nemškem jeziku je cesar Jožef II. spodbudil nastanek
»Narodnega gledališča« (Nationaltheater) ter s tem omogočil razvoj nem-
škega (avstrijskega) gledališča.7 Omenjene gledališko-upravne spremembe
na Dunaju ter podpora domačemu gledališču so vplivale tudi na odločitve
ljubljanske gledališke uprave, ki se je ravnala v skladu z usmeritvami glav-
nega mesta monarhije in si je zato za glavne zimske sezone prizadevala an-
gažirati nemške oziroma avstrijske družbe.

4 Anke Sonnek, Emanuel Schikaneder Theaterprinzipal, Schauspieler und Stückeschre-
iber (Kassel: Bärenreiter, 1999), 41 in 55.

5 Dragotin Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem, 2. zv. (Ljubljana:
Državna založba Slovenije 1959), 17, 18, 29; Jože Sivec, »Opera na sporedih nemških
gledaliških družb v Ljubljani v obdobju klasicizma«, Muzikološki zbornik, 25 (1989):
134.

6 Carl Dahlhaus, ur., »Opernreformen«, Die Musik des 18. Jahrhunders, Neues
Handbuch der Musikwissenschaft, zv. 5, 2. izd. (Laaber: Laaber-Verlag, 1994), 239–
252; Arnold Jacobshagen, »Opernkritik und Opern-'Reform'«, Geschichte der Oper
2: Die Oper im 18. Jahrhundert, ur. Herbert Schneider in Reinhard Wiesend (Laaber:
Laaber-Verlag, 2006), 82–86.

7 Musikgeschichte Österreichs II: Vom Barock zur Gegenwart (Graz: Styria, 1979), 188.

116
   113   114   115   116   117   118   119   120   121   122   123