Page 13 - Bandelj, Dunja, Matjaž Hladnik, Alenka Baruca Arbeiter. 2020. Tehnološke smernice za gojenje laškega smilja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 13
Na Hrvaškem se laški smilj nahaja na naravnih rastiščih, vendar je uvrščen na
listo zaščitenih rastlin (Pravilnik o vrstama stanišnih tipova, karti staništa, ugroženim
i rijetkim stanišnim tipovima te o mjerama za održavanje stanišnih tipova, NN 7/06;
Pravilnik o proglašavanju divljih svojti zaštićenim i strogo zaštićenim, NN 99/09),
zato je za njegovo nabiranje potrebno dovoljenje, ki ga izda Ministrstvo za varstvo
okolja in narave. Dovoljenje lahko izdajo samo za lokacije, kjer rastline niso ogrožene
(Pohajda in sod., 2015). V primeru, če se odločite za pridobitev reproduktivnega
materiala v drugi državi, je potrebno kontaktirati njihovo nacionalno kontaktno točko
za izvajanje Nagojskega protokola (ABS; ang. Access and Benefit-Sharing), glede
tam veljavne zakonodaje in regulativnih zahtev o dostopu in delitvi koristi od rabe
genskih virov. Seznam nacionalnih kontaktnih točk je objavljen na spletnem naslovu:
https://absch.cbd.int/. Na Hrvaškem sta vzpostavljeni dve kontaktni točki. Ena točka
je na Ministrstvu za okolje in energetiko, druga točka, ki je hkrati tudi pristojni državni
organ za izvedbo Nagojskega protokola, pa je Ministrstvo za varstvo okolja in narave.
Glede na zahtevno regulacijo prenosa sadilnega materiala med državami, se svetuje,
da si sadilni material zagotovimo pri uradnih slovenskih drevesnicah ali semenarnah.
Seme laškega smilja je podolgovato, črno in drobno, v 1 gramu je običajno od
3300 do 3700 semen (Pohajda in sod., 2015). Po naših izkušnjah je kalivost približno
50 %. Rastline, ki so razmnožene s semenom, razvijejo generativni koreninski sistem,
ki ga tvori glavna in stranske korenine. Običajno so rastline, vzgojene iz semena,
odpornejše na sušo, saj koreninski sistem prodira globlje v talni profil. Pri vzgoji sadik
iz semen posejemo seme v kakovosten substrat, za 1 m² potrebujemo 0,5 g semena.
Tako lahko pridobimo od 300 do 400 sadik, ki so po treh mesecih primerne za sajenje
na prosto (Pohajda in sod., 2015). Pri razmnoževanju s semenom lahko pričakujemo
heterogenost in neizenačenost sadik. Vzrok je navzkrižna oplodnja in heterozigotnost
rastlin. Tudi v naravi se glede na genetsko raznolikost, ki smo jo ugotovili z markerji
DNA (mikrosateliti), rastline preferenčno razmnožujejo generativno. Če je vir semena
naravna populacija, je torej pričakovati izjemno genetsko pestrost in rastline
v pridelavi ne bodo imele enakih lastnosti. Zato se pri načrtnem gojenju laškega
smilja v večjih nasadih raje odločimo za vegetativno razmnožene sadike, saj bo to
omogočilo pridelavo stabilnega pridelka z izenačenimi kakovostnimi lastnostmi.
Vegetativno razmnožene sadike pripravljamo iz potaknjencev. Izvorna
(matična) rastlina, ki je vir potaknjencev mora biti popolnoma zdrava. Potaknjence
pripravljamo v zaščitenem prostoru. Za pripravo potaknjencev vzamemo letošnje
poganjke z grmičkov, ki imajo dobro razvit in olesenel bazalni del. Poganjke narežemo
na dolžino od 4 do 6 cm. V spodnjem delu lističe odstranimo, na zgornjem delu pa liste
pustimo. Po naših izkušnjah ni potrebno tretiranje s hormoni za pospešitev razvoja
korenin. Pripravljene poganjke potikamo v kakovosten substrat. Potaknjencem
zagotovimo vlago in primerno osvetlitev. Ko rastline dobro razvijejo koreninski sistem,
v tem primeru vegetativni koreninski sistem (brez glavne korenine), in primerno
odženejo, jih presadimo v lončke. Potaknjence lahko pripravljamo v spomladanskem
in jesenskem času.
11
listo zaščitenih rastlin (Pravilnik o vrstama stanišnih tipova, karti staništa, ugroženim
i rijetkim stanišnim tipovima te o mjerama za održavanje stanišnih tipova, NN 7/06;
Pravilnik o proglašavanju divljih svojti zaštićenim i strogo zaštićenim, NN 99/09),
zato je za njegovo nabiranje potrebno dovoljenje, ki ga izda Ministrstvo za varstvo
okolja in narave. Dovoljenje lahko izdajo samo za lokacije, kjer rastline niso ogrožene
(Pohajda in sod., 2015). V primeru, če se odločite za pridobitev reproduktivnega
materiala v drugi državi, je potrebno kontaktirati njihovo nacionalno kontaktno točko
za izvajanje Nagojskega protokola (ABS; ang. Access and Benefit-Sharing), glede
tam veljavne zakonodaje in regulativnih zahtev o dostopu in delitvi koristi od rabe
genskih virov. Seznam nacionalnih kontaktnih točk je objavljen na spletnem naslovu:
https://absch.cbd.int/. Na Hrvaškem sta vzpostavljeni dve kontaktni točki. Ena točka
je na Ministrstvu za okolje in energetiko, druga točka, ki je hkrati tudi pristojni državni
organ za izvedbo Nagojskega protokola, pa je Ministrstvo za varstvo okolja in narave.
Glede na zahtevno regulacijo prenosa sadilnega materiala med državami, se svetuje,
da si sadilni material zagotovimo pri uradnih slovenskih drevesnicah ali semenarnah.
Seme laškega smilja je podolgovato, črno in drobno, v 1 gramu je običajno od
3300 do 3700 semen (Pohajda in sod., 2015). Po naših izkušnjah je kalivost približno
50 %. Rastline, ki so razmnožene s semenom, razvijejo generativni koreninski sistem,
ki ga tvori glavna in stranske korenine. Običajno so rastline, vzgojene iz semena,
odpornejše na sušo, saj koreninski sistem prodira globlje v talni profil. Pri vzgoji sadik
iz semen posejemo seme v kakovosten substrat, za 1 m² potrebujemo 0,5 g semena.
Tako lahko pridobimo od 300 do 400 sadik, ki so po treh mesecih primerne za sajenje
na prosto (Pohajda in sod., 2015). Pri razmnoževanju s semenom lahko pričakujemo
heterogenost in neizenačenost sadik. Vzrok je navzkrižna oplodnja in heterozigotnost
rastlin. Tudi v naravi se glede na genetsko raznolikost, ki smo jo ugotovili z markerji
DNA (mikrosateliti), rastline preferenčno razmnožujejo generativno. Če je vir semena
naravna populacija, je torej pričakovati izjemno genetsko pestrost in rastline
v pridelavi ne bodo imele enakih lastnosti. Zato se pri načrtnem gojenju laškega
smilja v večjih nasadih raje odločimo za vegetativno razmnožene sadike, saj bo to
omogočilo pridelavo stabilnega pridelka z izenačenimi kakovostnimi lastnostmi.
Vegetativno razmnožene sadike pripravljamo iz potaknjencev. Izvorna
(matična) rastlina, ki je vir potaknjencev mora biti popolnoma zdrava. Potaknjence
pripravljamo v zaščitenem prostoru. Za pripravo potaknjencev vzamemo letošnje
poganjke z grmičkov, ki imajo dobro razvit in olesenel bazalni del. Poganjke narežemo
na dolžino od 4 do 6 cm. V spodnjem delu lističe odstranimo, na zgornjem delu pa liste
pustimo. Po naših izkušnjah ni potrebno tretiranje s hormoni za pospešitev razvoja
korenin. Pripravljene poganjke potikamo v kakovosten substrat. Potaknjencem
zagotovimo vlago in primerno osvetlitev. Ko rastline dobro razvijejo koreninski sistem,
v tem primeru vegetativni koreninski sistem (brez glavne korenine), in primerno
odženejo, jih presadimo v lončke. Potaknjence lahko pripravljamo v spomladanskem
in jesenskem času.
11
