Page 12 - Bandelj, Dunja, Matjaž Hladnik, Alenka Baruca Arbeiter. 2020. Tehnološke smernice za gojenje laškega smilja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 12
Sadilni material
laškega smilja
Pri načrtovanju nasada moramo zagotoviti ustrezen sadilni material laškega
smilja. Najbolje je, da izberemo podvrsto, ki uspeva prosto v naravi geografskega
območja, kjer nasad načrtujemo, saj je podvrsta dobro prilagojena na ekološke
razmere. Torej, če nasad načrtujemo v Sloveniji, je najbolje pridobiti rastline, ki izvirajo
z obale Jadranskega morja. Lahko izberemo tudi drugo podvrsto, vendar je ob taki
odločitvi potrebno njeno predhodno testiranje v naših ekoloških razmerah. Po vnosu
rastlin v novo območje gojenja je dobra praksa v kmetijski znanosti, da preizkusimo
potencial rastlin v introdukcijskem nasadu. Pri tem nas zanima, kako uspešne bodo
naše rastline v spremenjenih ekoloških razmerah, kako bodo izbrane agronomske
tehnologije vplivale na rast in razvoj, kakšna bo kemijska sestava eteričnega olja
in katere bolezni ali škodljivci bi potencialno lahko ogrožali pridelavo. Pri izbiri vrste,
podvrste moramo upoštevati, da bosta kakovost našega pridelka in uspeh pridelave
odvisna od izbire genotipov, zato je ključno, da se na tem področju dobro informiramo.
Laški smilj lahko razmnožujemo s semenom ali potaknjenci. Če se odločimo
za nakup semena, moramo od ponudnika zahtevati, da nam zagotovi informacije o
izvoru semena in o njegovi sledljivosti. Enako velja za sadike, še posebej v primeru,
če še nismo vešči ali usposobljeni za morfološko ločevanje podvrst ali vrst. Po naših
izkušnjah prihaja do velike zmede pri označevanju porekla, zapisih na deklaracijah in
do pomanjkljivih informacijah o vrsti in podvrsti laškega smilja. Napačno deklariran
sadilni material nam lahko povzroči veliko ekonomsko škodo, saj se lahko zgodi, da
kemijska sestava eteričnega olja ne bo primerna za usmerjeno uporabo.
Druga možnost je, da seme naberemo sami v naravi. V skladu s četrtim členom
Uredbe (EU) št. 511/2014 (Uredba o ukrepih za izpolnjevanje obveznosti uporabnikov
iz Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi
koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, v Uniji), ki ureja področje rabe genskih virov
v Evropski uniji, so uporabniki genskih virov dolžni ravnati s primerno skrbnostjo in
morajo sami preveriti ali so njihove (nameravane) dejavnosti v skladu z zakonodajo
in drugimi regulatornimi zahtevami. V Sloveniji je treba pridobiti dovoljenje za odvzem
iz narave (vključno tudi za genski material) samo v primeru, ko gre za zavarovane
prosto živeče rastlinske vrste (UL RS, št. 46/04, Uredba o zavarovanih prosto živečih
rastlinskih vrstah). Laški smilj v Sloveniji ni zavarovana vrsta, saj ni uvrščen na seznam
zavarovanih rastlinskih vrst na območju Slovenije (Priloga k UL RS, št. 46/04). Poleg
tega v Sloveniji trenutno ni evidentiranih naravnih rastišč laškega smilja, kar pomeni,
da pridobivanje semen v naravi ni mogoče.
10
laškega smilja
Pri načrtovanju nasada moramo zagotoviti ustrezen sadilni material laškega
smilja. Najbolje je, da izberemo podvrsto, ki uspeva prosto v naravi geografskega
območja, kjer nasad načrtujemo, saj je podvrsta dobro prilagojena na ekološke
razmere. Torej, če nasad načrtujemo v Sloveniji, je najbolje pridobiti rastline, ki izvirajo
z obale Jadranskega morja. Lahko izberemo tudi drugo podvrsto, vendar je ob taki
odločitvi potrebno njeno predhodno testiranje v naših ekoloških razmerah. Po vnosu
rastlin v novo območje gojenja je dobra praksa v kmetijski znanosti, da preizkusimo
potencial rastlin v introdukcijskem nasadu. Pri tem nas zanima, kako uspešne bodo
naše rastline v spremenjenih ekoloških razmerah, kako bodo izbrane agronomske
tehnologije vplivale na rast in razvoj, kakšna bo kemijska sestava eteričnega olja
in katere bolezni ali škodljivci bi potencialno lahko ogrožali pridelavo. Pri izbiri vrste,
podvrste moramo upoštevati, da bosta kakovost našega pridelka in uspeh pridelave
odvisna od izbire genotipov, zato je ključno, da se na tem področju dobro informiramo.
Laški smilj lahko razmnožujemo s semenom ali potaknjenci. Če se odločimo
za nakup semena, moramo od ponudnika zahtevati, da nam zagotovi informacije o
izvoru semena in o njegovi sledljivosti. Enako velja za sadike, še posebej v primeru,
če še nismo vešči ali usposobljeni za morfološko ločevanje podvrst ali vrst. Po naših
izkušnjah prihaja do velike zmede pri označevanju porekla, zapisih na deklaracijah in
do pomanjkljivih informacijah o vrsti in podvrsti laškega smilja. Napačno deklariran
sadilni material nam lahko povzroči veliko ekonomsko škodo, saj se lahko zgodi, da
kemijska sestava eteričnega olja ne bo primerna za usmerjeno uporabo.
Druga možnost je, da seme naberemo sami v naravi. V skladu s četrtim členom
Uredbe (EU) št. 511/2014 (Uredba o ukrepih za izpolnjevanje obveznosti uporabnikov
iz Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi
koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, v Uniji), ki ureja področje rabe genskih virov
v Evropski uniji, so uporabniki genskih virov dolžni ravnati s primerno skrbnostjo in
morajo sami preveriti ali so njihove (nameravane) dejavnosti v skladu z zakonodajo
in drugimi regulatornimi zahtevami. V Sloveniji je treba pridobiti dovoljenje za odvzem
iz narave (vključno tudi za genski material) samo v primeru, ko gre za zavarovane
prosto živeče rastlinske vrste (UL RS, št. 46/04, Uredba o zavarovanih prosto živečih
rastlinskih vrstah). Laški smilj v Sloveniji ni zavarovana vrsta, saj ni uvrščen na seznam
zavarovanih rastlinskih vrst na območju Slovenije (Priloga k UL RS, št. 46/04). Poleg
tega v Sloveniji trenutno ni evidentiranih naravnih rastišč laškega smilja, kar pomeni,
da pridobivanje semen v naravi ni mogoče.
10
