Page 17 - Bandelj, Dunja, Matjaž Hladnik, Alenka Baruca Arbeiter. 2020. Tehnološke smernice za gojenje laškega smilja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 17
iprava in oskrba nasada
Laški smilj gojimo kot trajnico od pet do osem let, zato je zelo pomembno
načrtovanje in skrbna priprava nasada. V bistvu je tako kot pri vsaki pridelavi
rastlin, potrebno izdelati projekt ali načrt. Predhodno se z drevesnicami, vrtnarijami
dogovorimo tudi za sadilni material, zato je pomembno, da razmislimo, koliko sadik
bomo potrebovali.
Po izbiri primerne lege in tal z ustreznimi karakteristikami, se lotimo priprave
zemljišča. Pomembno je, da zagotovimo optimalne razmere za rast, ki jih rastline
potrebujejo že takoj po sajenju. Priporočljivo je, da so tla predhodno obogatena
z organsko snovjo, kar lahko dosežemo s predhodnim gojenjem predposevka ali
podorin. Tako kot pri vsaki pripravi trajnih nasadov, je nujno potrebno opraviti
kemično analizo tal, na podlagi katere bomo lahko tla optimalno obogatili s hranili.
Založno gnojenje opravimo na osnovi gnojilnega načrta, ki nam ga bodo pripravili
strokovnjaki. V ekološko usmerjeni pridelavi je potrebno upoštevati smernice za
ekološko gnojenje. Obdelava tal vključuje oranje v jeseni in nato rahljanje grude,
jeseni ali spomladi, odvisno od časa sajenja. Laški smilj običajno sadimo marca ali
oktobra. Na manjših površinah, kjer bomo laški smilj gojili za hobi in lastne potrebe,
lahko sajenje opravimo ročno. Na večjih – plantažnih površinah pa bo sajenje lažje
s pomočjo strojev. Razdalja med vrstami bo odvisna od tega, kakšne stroje za
obdelavo tal imamo na razpolago. V večjih nasadih se priporoča sajenje v razdalji
0,7 m med vrstami in 0,4 m v vrsti (35.000 sadik/ha) ali 0,6 m x 0,3 m (55.000
sadik/ha) (Pohajda in sod., 2015), v plantažnih nasadih pa se najpogosteje sadi v
razdaljah 0,9 m x 0,4 m in 0,8 m x 0,4 m (Čagalj in sod., 2019). Na manjših površinah
in po naših izkušnjah predlagamo razdaljo 0,7 m x 0,4 m - 0,5 m, saj se rastline zelo
razrastejo.
Čeprav je laški smilj prilagojen na aridna območja, pa naše izkušnje kažejo,
da je v prvem letu gojenja rastlin zelo dobrodošla oskrba z vodo, predvsem v luči
pogostih suš, s katerimi se soočamo na Obali. Rastline, ki jih občasno zalijemo, se
bodo hitreje in lepše razvijale. Kasneje namakanje ne bo več potrebno. V začetku
gojenja je ključno zagotavljati ugodne razmere za rast in krepitev grmičkov. Mlade
rastline je potrebno redno okopavati in skrbeti za odstranjevanje plevelov, ker
posajenim rastlinam odvzemajo vodo, hranila in življenjski prostor. Odstranjevanje
plevela je pomembno tudi z vidika zagotavljanja čistosti in kakovosti pridelka.
Prisotnost plevelov med požetim pridelkom laškega smilja bi lahko vplivala na
spremenjeno kemijsko sestavo eteričnega olja, kar pa ni zaželjeno. Razraščanje
plevelov preprečujemo z medvrstno obdelavo. Zapleveljenost lahko zmanjšano tudi
z zastirkami, ki hkrati pripomorejo, da se zmanjša evaporacija (izhlapevanje) vode
15
Laški smilj gojimo kot trajnico od pet do osem let, zato je zelo pomembno
načrtovanje in skrbna priprava nasada. V bistvu je tako kot pri vsaki pridelavi
rastlin, potrebno izdelati projekt ali načrt. Predhodno se z drevesnicami, vrtnarijami
dogovorimo tudi za sadilni material, zato je pomembno, da razmislimo, koliko sadik
bomo potrebovali.
Po izbiri primerne lege in tal z ustreznimi karakteristikami, se lotimo priprave
zemljišča. Pomembno je, da zagotovimo optimalne razmere za rast, ki jih rastline
potrebujejo že takoj po sajenju. Priporočljivo je, da so tla predhodno obogatena
z organsko snovjo, kar lahko dosežemo s predhodnim gojenjem predposevka ali
podorin. Tako kot pri vsaki pripravi trajnih nasadov, je nujno potrebno opraviti
kemično analizo tal, na podlagi katere bomo lahko tla optimalno obogatili s hranili.
Založno gnojenje opravimo na osnovi gnojilnega načrta, ki nam ga bodo pripravili
strokovnjaki. V ekološko usmerjeni pridelavi je potrebno upoštevati smernice za
ekološko gnojenje. Obdelava tal vključuje oranje v jeseni in nato rahljanje grude,
jeseni ali spomladi, odvisno od časa sajenja. Laški smilj običajno sadimo marca ali
oktobra. Na manjših površinah, kjer bomo laški smilj gojili za hobi in lastne potrebe,
lahko sajenje opravimo ročno. Na večjih – plantažnih površinah pa bo sajenje lažje
s pomočjo strojev. Razdalja med vrstami bo odvisna od tega, kakšne stroje za
obdelavo tal imamo na razpolago. V večjih nasadih se priporoča sajenje v razdalji
0,7 m med vrstami in 0,4 m v vrsti (35.000 sadik/ha) ali 0,6 m x 0,3 m (55.000
sadik/ha) (Pohajda in sod., 2015), v plantažnih nasadih pa se najpogosteje sadi v
razdaljah 0,9 m x 0,4 m in 0,8 m x 0,4 m (Čagalj in sod., 2019). Na manjših površinah
in po naših izkušnjah predlagamo razdaljo 0,7 m x 0,4 m - 0,5 m, saj se rastline zelo
razrastejo.
Čeprav je laški smilj prilagojen na aridna območja, pa naše izkušnje kažejo,
da je v prvem letu gojenja rastlin zelo dobrodošla oskrba z vodo, predvsem v luči
pogostih suš, s katerimi se soočamo na Obali. Rastline, ki jih občasno zalijemo, se
bodo hitreje in lepše razvijale. Kasneje namakanje ne bo več potrebno. V začetku
gojenja je ključno zagotavljati ugodne razmere za rast in krepitev grmičkov. Mlade
rastline je potrebno redno okopavati in skrbeti za odstranjevanje plevelov, ker
posajenim rastlinam odvzemajo vodo, hranila in življenjski prostor. Odstranjevanje
plevela je pomembno tudi z vidika zagotavljanja čistosti in kakovosti pridelka.
Prisotnost plevelov med požetim pridelkom laškega smilja bi lahko vplivala na
spremenjeno kemijsko sestavo eteričnega olja, kar pa ni zaželjeno. Razraščanje
plevelov preprečujemo z medvrstno obdelavo. Zapleveljenost lahko zmanjšano tudi
z zastirkami, ki hkrati pripomorejo, da se zmanjša evaporacija (izhlapevanje) vode
15
