Page 296 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 296
Iztok Boncˇina
vanja srca, krvnega tlaka, holesterola, števila belih krvnih celic, ravni
encimov do delovanja organov, ravnotežja in psihološke uravnoteže-
nosti. Vecˇ tednov pred poletom se prihodnji vesoljski turist udeležu-
je tudi stalnih in zelo aktivnih fizicˇnih priprav, ki vkljucˇujejo razlicˇne
športne treninge, aerobne vaje, tek, hojo. Pomemben del priprav je
posebna dieta, ki cˇlovekovo telo pripravi na napore samega poleta in
bivanja v vesolju. Prihodnji astronavti se prav tako ucˇijo skakanja s
padalom, potapljanja, prilagajanja pogojem visokega in nizkega pri-
tiska, vadijo pa tudi v posebni centrifugi, ki simulira mocˇne sile na
cˇlovekovo telo med vzletom (Seedhouse, 2008).
Varnostni vidik vesoljskega turizma
Ko govorimo o varnosti pri turisticˇnih vesoljskih poletih, se to ne na-
296 naša samo na potnike med poletom, temvecˇ vkljucˇuje tudi varnost
osebja na Zemlji, javno varnost med vzletom in pristankom plovila,
upravljanje vesoljskega prometa, preprecˇevanje onesnaženosti ze-
meljske orbite ali Lune. Ker so poleti v vesolje še v razvojni fazi, so
sami po sebi tvegano dejanje, tako za usposobljene astronavte kot
za turiste. Upoštevati bo treba prav vse morebitne nevarnosti, kajti
v smrtonosnem okolju vesolja se lahko najmanjša težava hitro spre-
meni v katastrofo nepredvidljivih razsežnosti. Vzlet in pristanek ve-
soljskega plovila sodita med najvecˇja tveganja. Za suborbitalne pole-
te razlicˇne družbe razvijajo razlicˇne sisteme vzleta in pristanka. Vsak
od teh nacˇinov vsebuje dolocˇena tveganja. Glavni problem so velike
hitrosti, ki jih morajo plovila dosecˇi, zato potrebujejo velike kolicˇi-
ne kakovostnega, a tudi nevarnega goriva. Tudi sile, ki delujejo na
vesoljsko plovilo pri vzletu, so bistveno vecˇje kot pri civilnih letalih.
Zato si državne vesoljske agencije ter komercialne vesoljske družbe s
številnimi testi plovil in z drugimi tehnologijami prizadevajo kar naj-
bolj zmanjšati tveganje pri vzletu, poletu in pristanku plovila. Dej-
stvo je tudi, da lahko takšna plovila zaidejo s svoje poti in ogrozijo
naseljena obmocˇja. Za prihodnje vesoljske turiste je tudi pomemb-
no, da bodo lahko v primeru sile ogroženo vesoljsko plovilo lahko
zapustili kadar koli in na vseh stopnjah poleta zapustili.
nasa (National Aeronautics and Space Administration, 2015) je že
opredelila nekaj potencialnih težav, ki jih bodo morali vesoljski po-
tniki upoštevati pri prihodnjih medplanetarnih poletih. Globine ve-
solja namrecˇ skrivajo nevarnosti, ki jih še ne poznamo. V primeru
nesrecˇe bo tudi komunikacija z Zemljo potekala z zakasnitvijo, prav
vanja srca, krvnega tlaka, holesterola, števila belih krvnih celic, ravni
encimov do delovanja organov, ravnotežja in psihološke uravnoteže-
nosti. Vecˇ tednov pred poletom se prihodnji vesoljski turist udeležu-
je tudi stalnih in zelo aktivnih fizicˇnih priprav, ki vkljucˇujejo razlicˇne
športne treninge, aerobne vaje, tek, hojo. Pomemben del priprav je
posebna dieta, ki cˇlovekovo telo pripravi na napore samega poleta in
bivanja v vesolju. Prihodnji astronavti se prav tako ucˇijo skakanja s
padalom, potapljanja, prilagajanja pogojem visokega in nizkega pri-
tiska, vadijo pa tudi v posebni centrifugi, ki simulira mocˇne sile na
cˇlovekovo telo med vzletom (Seedhouse, 2008).
Varnostni vidik vesoljskega turizma
Ko govorimo o varnosti pri turisticˇnih vesoljskih poletih, se to ne na-
296 naša samo na potnike med poletom, temvecˇ vkljucˇuje tudi varnost
osebja na Zemlji, javno varnost med vzletom in pristankom plovila,
upravljanje vesoljskega prometa, preprecˇevanje onesnaženosti ze-
meljske orbite ali Lune. Ker so poleti v vesolje še v razvojni fazi, so
sami po sebi tvegano dejanje, tako za usposobljene astronavte kot
za turiste. Upoštevati bo treba prav vse morebitne nevarnosti, kajti
v smrtonosnem okolju vesolja se lahko najmanjša težava hitro spre-
meni v katastrofo nepredvidljivih razsežnosti. Vzlet in pristanek ve-
soljskega plovila sodita med najvecˇja tveganja. Za suborbitalne pole-
te razlicˇne družbe razvijajo razlicˇne sisteme vzleta in pristanka. Vsak
od teh nacˇinov vsebuje dolocˇena tveganja. Glavni problem so velike
hitrosti, ki jih morajo plovila dosecˇi, zato potrebujejo velike kolicˇi-
ne kakovostnega, a tudi nevarnega goriva. Tudi sile, ki delujejo na
vesoljsko plovilo pri vzletu, so bistveno vecˇje kot pri civilnih letalih.
Zato si državne vesoljske agencije ter komercialne vesoljske družbe s
številnimi testi plovil in z drugimi tehnologijami prizadevajo kar naj-
bolj zmanjšati tveganje pri vzletu, poletu in pristanku plovila. Dej-
stvo je tudi, da lahko takšna plovila zaidejo s svoje poti in ogrozijo
naseljena obmocˇja. Za prihodnje vesoljske turiste je tudi pomemb-
no, da bodo lahko v primeru sile ogroženo vesoljsko plovilo lahko
zapustili kadar koli in na vseh stopnjah poleta zapustili.
nasa (National Aeronautics and Space Administration, 2015) je že
opredelila nekaj potencialnih težav, ki jih bodo morali vesoljski po-
tniki upoštevati pri prihodnjih medplanetarnih poletih. Globine ve-
solja namrecˇ skrivajo nevarnosti, ki jih še ne poznamo. V primeru
nesrecˇe bo tudi komunikacija z Zemljo potekala z zakasnitvijo, prav
