Page 298 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 298
Iztok Boncˇina
Priljubljenost astronomije dokazuje tudi skoraj 20 društev astrono-
mov amaterjev iz vse Slovenije. Ljubiteljski astronomi v Sloveniji po-
membno prispevajo k raziskovanju vesolja, o cˇemer pricˇajo številna
odkritja novih kometov, asteroidov, supernov, spremenljivih zvezd.
O zanimivostih nocˇnega neba se lahko obiskovalci vsako leto podu-
cˇijo tudi na razlicˇnih taborih, povezanih z dejavnostjo astronomije,
tekmovanjih ljubiteljskih astronomov v iskanju nebesnih objektov z
imenom Messierjev maraton pa tudi priljubljenih astronomskih pre-
davanjih s skupnim naslovom »Sprehod skozi vesolje« oz. tekmova-
njih iz znanja astronomije za osnovne in srednje šole za Dominkova
priznanja.
Zakljucˇek
298 Šestdeset let od prvega poleta cˇloveka v vesolje se zdi kratek cˇas,
cˇe razmišljamo o tisocˇletjih sanjarjenj in željah številnih prebivalcev
našega planeta, da bi nekocˇ obiskali nebeška prostranstva. Hkrati pa
je to razmeroma dolga doba, cˇe upoštevamo hiter tempo razvoja so-
dobne tehnologije, transporta, komunikacij in predvsem cˇlovekovih
idej ter hotenj po prodiranju v vesoljski prostor. Vesoljski turizem, ki
v povezavi s komercialnimi poleti v vesolje že nakazuje obliko pri-
hodnje turisticˇne industrije, bo dal tem željam in nacˇrtom pomem-
ben zagon. Ker pa je zaradi izjemno zahtevne tehnologije in velikih
financˇnih vložkov mocˇno odvisen od mednarodnega sodelovanja,
je v današnjih nestabilnih politicˇnih in ekonomskih razmerah težko
napovedati, kdaj se bo pricˇel razvijati s hitrejšim tempom. Nespor-
no je dejstvo, da težnje, potenciali, možnosti in komercialne potre-
be njegov razvoj že omogocˇajo. Pri tem se zastavlja vprašanje, kdaj
bodo v vesolje lahko odšli tudi obicˇajni ljudje, ne le bogataši ali pro-
fesionalni, vrhunsko usposobljeni astronavti oz. kozmonavti. Ker so
komercialni poleti v vesolje šele v zacˇetnem obdobju, imamo sedaj
izvrstno priložnost, da novonastajajocˇo turisticˇno industrijo posta-
vimo na stabilne, trajnostne temelje. Neprimeren, neprilagojen in
slabo organiziran razvoj vesoljskega turizma bo ob neupoštevanju
ostalih okolišcˇin povzrocˇil škodo tako na družbenem kot na eko-
nomskem ali okoljskem podrocˇju. Pocˇasi se namrecˇ že nakazujejo
možni problemi oz. dejavniki, s katerimi se bo moral vesoljski turi-
zem v prihodnje soocˇiti, jih upoštevati in reševati. Sem sodijo npr.
onesnaževanje ozracˇja pri vzletih vesoljskih ladij, odpadki v vesolju,
ki jih pušcˇajo razna plovila, zagotovljena varnost potnikov na vseh
Priljubljenost astronomije dokazuje tudi skoraj 20 društev astrono-
mov amaterjev iz vse Slovenije. Ljubiteljski astronomi v Sloveniji po-
membno prispevajo k raziskovanju vesolja, o cˇemer pricˇajo številna
odkritja novih kometov, asteroidov, supernov, spremenljivih zvezd.
O zanimivostih nocˇnega neba se lahko obiskovalci vsako leto podu-
cˇijo tudi na razlicˇnih taborih, povezanih z dejavnostjo astronomije,
tekmovanjih ljubiteljskih astronomov v iskanju nebesnih objektov z
imenom Messierjev maraton pa tudi priljubljenih astronomskih pre-
davanjih s skupnim naslovom »Sprehod skozi vesolje« oz. tekmova-
njih iz znanja astronomije za osnovne in srednje šole za Dominkova
priznanja.
Zakljucˇek
298 Šestdeset let od prvega poleta cˇloveka v vesolje se zdi kratek cˇas,
cˇe razmišljamo o tisocˇletjih sanjarjenj in željah številnih prebivalcev
našega planeta, da bi nekocˇ obiskali nebeška prostranstva. Hkrati pa
je to razmeroma dolga doba, cˇe upoštevamo hiter tempo razvoja so-
dobne tehnologije, transporta, komunikacij in predvsem cˇlovekovih
idej ter hotenj po prodiranju v vesoljski prostor. Vesoljski turizem, ki
v povezavi s komercialnimi poleti v vesolje že nakazuje obliko pri-
hodnje turisticˇne industrije, bo dal tem željam in nacˇrtom pomem-
ben zagon. Ker pa je zaradi izjemno zahtevne tehnologije in velikih
financˇnih vložkov mocˇno odvisen od mednarodnega sodelovanja,
je v današnjih nestabilnih politicˇnih in ekonomskih razmerah težko
napovedati, kdaj se bo pricˇel razvijati s hitrejšim tempom. Nespor-
no je dejstvo, da težnje, potenciali, možnosti in komercialne potre-
be njegov razvoj že omogocˇajo. Pri tem se zastavlja vprašanje, kdaj
bodo v vesolje lahko odšli tudi obicˇajni ljudje, ne le bogataši ali pro-
fesionalni, vrhunsko usposobljeni astronavti oz. kozmonavti. Ker so
komercialni poleti v vesolje šele v zacˇetnem obdobju, imamo sedaj
izvrstno priložnost, da novonastajajocˇo turisticˇno industrijo posta-
vimo na stabilne, trajnostne temelje. Neprimeren, neprilagojen in
slabo organiziran razvoj vesoljskega turizma bo ob neupoštevanju
ostalih okolišcˇin povzrocˇil škodo tako na družbenem kot na eko-
nomskem ali okoljskem podrocˇju. Pocˇasi se namrecˇ že nakazujejo
možni problemi oz. dejavniki, s katerimi se bo moral vesoljski turi-
zem v prihodnje soocˇiti, jih upoštevati in reševati. Sem sodijo npr.
onesnaževanje ozracˇja pri vzletih vesoljskih ladij, odpadki v vesolju,
ki jih pušcˇajo razna plovila, zagotovljena varnost potnikov na vseh
