Page 297 - Lesjak, Miha, Marijana Sikošek, Simon Kerma. Ur. 2020. Tematski turizem: teoretični in aplikativni primeru oblik turizma v svetu in Sloveniji. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 297
Vesoljski turizem 297
tako ne bo možno hitrejše reševanje z domacˇega planeta. Problemi
oz. nevšecˇnosti daljših poletov v vesolje, ki jih je predstavila nasa,
so:
• omejene zaloge hrane, vode, zraka, medicinskih pripomocˇkov
itd. lahko predstavljajo dolocˇeno oviro na daljših poletih;
• daljša izoliranost potnikov lahko privede do psiholoških ali ve-
denjskih težav med posadko;
• dolgo stanje breztežnosti lahko povzrocˇi fiziološke ali psihicˇne
težave;
• radiacija je na obmocˇjih, ki jih ne varuje Zemljino magnetno
polje, bistveno mocˇnejša in trenutno ni znano, kako bo to vpli-
valo na vesoljske potnike.
Vesoljski turizem – Slovenija
Vesoljski turizem je danes tudi v tehnološko in ekonomsko najrazvi-
tejših državah sveta šele v povojih, zato o tej obliki turizma v Slove-
niji še ne moremo govoriti. Prvi koraki pri sodelovanju Slovenije pri
vesoljskih projektih pa so že bili narejeni. Od leta 2016 ima naša drža-
va status pridružene cˇlanice Evropske vesoljske agencije, kar sloven-
skim visokotehnološkim podjetjem in razvojnim ustanovam omogo-
cˇa sodelovanje pri razpisih v programih, ki zajemajo razvoj inovativ-
nih aplikacij, naprednih materialov, vesoljskih tehnologij itd. Družba
Duol npr. že sodeluje z organizacijo nasa pri raziskovanju možnosti
bivanja na Marsu pod balonskimi kupolami. Postavili bi jih roboti,
ki bi predhodno poleteli na Mars. Takšno naselje bi potem pricˇakalo
cˇloveške posadke.
Vse vecˇji pomen pa zadnja leta v Sloveniji pridobivata opazova-
nje in raziskovanje vesolja in s tem tudi astroturizem. Astronomija
ima na Slovenskem dolgo in prepoznavno tradicijo tako na ljubi-
teljski kot tudi znanstveni ravni. Že pred Nikolajem Kopernikom je
imela najmanj tri astronome, eno prvih knjig z astronomsko vsebi-
no na svetu in številne pomembne osebe, tako ali drugacˇe poveza-
ne z astronomijo, npr. Hermana Koroškega, Ferdinanda Avguština
Hallersteina, Gabrijela Gruberja, Jurija Vego, Antona Peterlina, Lava
Cˇ ermelja, Frana Dominka idr. Tudi danes se številni slovenski astro-
nomi ali astrofiziki vkljucˇujejo v mnoge mednarodne znanstvene in-
stitucije, sodelujejo pri vecˇjih mednarodnih projektih (ligo, gaia)
in objavljajo prispevke v pomembnih znanstvenih revijah po svetu.
tako ne bo možno hitrejše reševanje z domacˇega planeta. Problemi
oz. nevšecˇnosti daljših poletov v vesolje, ki jih je predstavila nasa,
so:
• omejene zaloge hrane, vode, zraka, medicinskih pripomocˇkov
itd. lahko predstavljajo dolocˇeno oviro na daljših poletih;
• daljša izoliranost potnikov lahko privede do psiholoških ali ve-
denjskih težav med posadko;
• dolgo stanje breztežnosti lahko povzrocˇi fiziološke ali psihicˇne
težave;
• radiacija je na obmocˇjih, ki jih ne varuje Zemljino magnetno
polje, bistveno mocˇnejša in trenutno ni znano, kako bo to vpli-
valo na vesoljske potnike.
Vesoljski turizem – Slovenija
Vesoljski turizem je danes tudi v tehnološko in ekonomsko najrazvi-
tejših državah sveta šele v povojih, zato o tej obliki turizma v Slove-
niji še ne moremo govoriti. Prvi koraki pri sodelovanju Slovenije pri
vesoljskih projektih pa so že bili narejeni. Od leta 2016 ima naša drža-
va status pridružene cˇlanice Evropske vesoljske agencije, kar sloven-
skim visokotehnološkim podjetjem in razvojnim ustanovam omogo-
cˇa sodelovanje pri razpisih v programih, ki zajemajo razvoj inovativ-
nih aplikacij, naprednih materialov, vesoljskih tehnologij itd. Družba
Duol npr. že sodeluje z organizacijo nasa pri raziskovanju možnosti
bivanja na Marsu pod balonskimi kupolami. Postavili bi jih roboti,
ki bi predhodno poleteli na Mars. Takšno naselje bi potem pricˇakalo
cˇloveške posadke.
Vse vecˇji pomen pa zadnja leta v Sloveniji pridobivata opazova-
nje in raziskovanje vesolja in s tem tudi astroturizem. Astronomija
ima na Slovenskem dolgo in prepoznavno tradicijo tako na ljubi-
teljski kot tudi znanstveni ravni. Že pred Nikolajem Kopernikom je
imela najmanj tri astronome, eno prvih knjig z astronomsko vsebi-
no na svetu in številne pomembne osebe, tako ali drugacˇe poveza-
ne z astronomijo, npr. Hermana Koroškega, Ferdinanda Avguština
Hallersteina, Gabrijela Gruberja, Jurija Vego, Antona Peterlina, Lava
Cˇ ermelja, Frana Dominka idr. Tudi danes se številni slovenski astro-
nomi ali astrofiziki vkljucˇujejo v mnoge mednarodne znanstvene in-
stitucije, sodelujejo pri vecˇjih mednarodnih projektih (ligo, gaia)
in objavljajo prispevke v pomembnih znanstvenih revijah po svetu.
