Page 313 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 313
oi: https://doi.org/10.26493/978-961-293-055-4.311-320

Različni pogledi na opereto in njeno recepcijo
skozi čas v mariborskem gledališču

Manica Špendal
Univerza v Mariboru
University of Maribor

Opereta je kot glasbeno-gledališka oblika z govorjenim dialogom, petjem
in plesom nastala na začetku druge polovice 19. stoletja. Kot velemestna,
popularna scenska glasbena zvrst je bila še posebno priljubljena v nekda-
njih državah avstro-ogrske monarhije, tudi v Mariboru. Prevladovala je
zlasti na repertoarjih provincialnih gledališč, kot je bilo nekoč tudi mari-
borsko, posebno zaradi neustreznih prostorov in izvajalskega kadra, sploh
pa zaradi takratne strukture prebivalstva, ki si je želelo predvsem zabave.
Od leta 1850 do 1900 gledališče ni imelo stalnega orkestrskega ansambla.
Ravnatelji so angažirali člane orkestra le med svojim upravljanjem; od 1867
do 1913 je bil orkester sestavljen iz članov železniške godbe delavnic Južne
železnice (Südbahnwerkstättenkapelle), po letu 1881 pa tudi članov Filhar-
moničnega društva (Philharmonischer Verein), medtem ko so pri zboru
večkrat sodelovali pevci moškega pevskega društva (Männergesangverein)
in pevskega zbora južnoželezniških delavnic (Südbahn Liedertafel). Podob-
ne ugotovitve o pomenu mariborskega Mestnega gledališča v avstro-ogrski
monarhiji so v svojih prispevkih zapisali tudi nekateri raziskovalci mari-
borskega gledališča. Teatrolog in kritik Vladimir Kralj je na primer zapisal,
da je mariborsko gledališče po svojem zakupnem ustroju in umetniški ka-
kovosti štelo za pokrajinsko gledališče tretje vrste. »Kot zabavišče podežel­
skega meščanstva je bilo umetniško jalovo, najhuje proti koncu stoletja, ko je
resno dramo docela nadvladala opereta.«1

1 Vladimir Kralj, »Preteklost mariborskega gledališča, ob 150-letnici njegovega delo-
vanja«, Kronika slovenskih mest 4, št. 1 (1937): 15.

311
   308   309   310   311   312   313   314   315   316   317   318