Page 317 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 317
različni pogledi na opereto in njeno recepcijo skozi čas v mariborskem gledališču

Sladke grizete), najpomembnejši pa Franz Lehár (Piskrovez, Dunajske gos­
pe, Šaljiva poroka, Vesela vdova, Božanski soprog, Grof Luksemburški, Ci­
ganska ljubezen, Knežna, Idealna soproga, Eva, Škrjančkov gaj). Sledili so
še drugi znani operetni skladatelji, kot so Leo Fall (Dolarska princesa, Ve­
seli kmet, Ločena žena, Ljubi Avguštin, Štambulska roža, Svetovni popotnik),
Oskar Strauss (Hugditrihovo poročno potovanje, Valčkov sen, Veseli Nibe­
lungi, Igre vaše ekscelence, Okrog ljubezni, Vešča, Čar ljubezni), češki sklada-
telj Oskar Nedbal (Poljska kri), Madžara Emmerich Kálmán (Jesenski ma­
never, Ciganski primaš, Zlato za železo, Kneginja čardaša, Pustna vila) in
Georg Jarno (Gozdarjeva Krista, Zlata ribica, Muzikantovo dekle), Edmu-
nd Eysler (Brat Straub­ inger, Pufferl, Die Schützenliesel, Umetniška kri, Vera
Violetta, Nesmrtni malopridnež, Ljudožer žensk, Smejoči se soprog, Dan v
raju, Cirkuški otrok, Zakaj gre zdaj?, Ta ali nobena, Ivanka gre na ples), Leo
Ascher (Bog plačaj, Visokost pleše valček), Bruno Granichstaedten (Na pove­
lje vojvodinje, Ljubezen do valčka), Heinrich Berté (Pri treh mladenkah, Mi­
lijonska nevesta), Robert Stolz (Študentske šale, Lumpek, Takrat v starih ča­
sih, Kmečka princesa), Rudolf Raimann (Perica, Tipkarica, Gospa Gretica),
in tudi predstavniki berlinske operete, na primer Ralph Benatzky (Ljubezen
v snegu), Jean Gilbert (Sramežljiva Suzana, Moderna Eva, Kraljica kina) idr.

Med naštetimi skladatelji je bil Robert Stolz (1880–1975), zadnji veliki
predstavnik novejše dunajske operete, v sezoni 1898/99 nastavljen kot drugi
kapelnik v mariborskem gledališču in ostal tri sezone – do leta 1901. V Ma-
riboru je komponiral prvo glasbeno-gledališko delo Študentske šale (Stu­
dentenulke), ki ga je označil kot opereto, medtem ko je njegov biograf Aram
Bakshian ml. omenjeno delo opredelil kot singspiel.

Ko so mariborski Slovenci leta 1899 zgradili Narodni dom z veliko
dvorano in odrom, kamor se je preselila tudi Čitalnica, so njeni člani takoj
ustanovili gledališki odsek. V Narodni dom se je preselilo tudi Slovensko
bralno in pevsko društvo Maribor, ustanovljeno leta 1894.

Med sedemletnim delovanjem sta gledališka odseka čitalnice in Slo-
venskega bralnega in pevskega društva Maribor uprizorila poleg vrste gle-
daliških del tudi otroške igre z glasbo, pa tudi operete, na primer Hervéje-
vo Mam‘zelle Nitouche (1908) in Tičnika B. Ipavca (1909). Glasbeni del je
izvajal godalni orkester, ki so ga sestavljali češki in slovenski ljubitelji glas-
be že obstoječega Godbenega kluba. Občasno so ga pomnožili še s člani
ž­elezničarske godbe. Po ustanovitvi Dramatičnega društva v Ljubljani,
Idriji in Trstu je bil Maribor četrto mesto s trdno organiziranim sloven-
skim gledališčem, ki so ga ustanovili leta 1909. Poleg dramskih del so čla-

315
   312   313   314   315   316   317   318   319   320   321   322