Page 315 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 315
različni pogledi na opereto in njeno recepcijo skozi čas v mariborskem gledališču

privlačuje občinstvo, kar se je izkazalo že ob izvedbi Offenbachove komične
operete Monsieur und Madame Denis.«4

Poleg Offenbacha so bili (do zadnje sezone nemškega gledališča 1918/19)
zastopani na gledališkem repertoarju v Mariboru skoraj vsi pomembnejši,
pa tudi manj znani ustvarjalci operete. Že v sezoni 1864/65 se je Radler od-
ločil za izvedbo operet avstrijskega skladatelja, utemeljitelja klasične dunaj-
ske operete, Franza von Suppéja. Kot prvo so v Mariboru izvedli njegovo
opereto enodejanko Veseli fantje (28. marca 1865); Suppé je namreč, prav
tako kot Offenbach (pod vplivom slednjega), najprej pisal enodejanke. Za
prvo dunajsko klasično opereto velja njegov Penzionat (1860), ki je bil v Ma-
riboru na sporedu še isto leto (v sezoni 1865/66). Do konca sezone 1915/16 so
ravnatelji skoraj vsako leto vključili v sporede Suppéjeve pomembnejše, a
danes že povsem pozabljene operetne enodejanke (med temi zlasti – poleg
dveh omenjenih – Deset deklet in nobenega moža, Lahka konjenica, Pusto­
lovščine banditov, Lepa Galateja) in celovečerne operete (Fatinica, Donna
Juanitta, Boccaccio, Franz Schubert idr.).5 V sezoni 1865/66, v času ravnate-
ljev Antona Balvánskega in Karla Haaga, so v Mariboru tudi prvič (28. de-
cembra 1865) izvedli tedaj zelo priljubljeno opereto Moštvo na krov hrva-
škega skladatelja Ivana Zajca. Poleg navedene so občasno uvrstili v sporede
(do leta 1899) tudi nekaj drugih Zajčevih operet (Neapeljske postopače, Ja­
neza in Ivano in Mojstrski strel iz Pottensteina).

Od sezone 1870/71 so bile na gledaliških sporedih tudi operete nemške-
ga skladatelja (tudi znanega libretista) Richarda Genéeja (Generalna vaja,
Mornariški kadet, Nanon, Trozveza in Mohikanci), od sezone 1874/75 do
1907/08 pa tudi francoskega skladatelja Alexandra Charlesa Lecocqa, naj-
pomembnejšega naslednika Offenbacha (Hčerka gospe Angot, Sto devic, Gi­
roflé-Girofla, Mali vojvoda).

V sezoni 1874/75 so v mariborskem gledališču (v času ravnatelja Jo-
sefa Dietza) začeli izvajati tudi operetne stvaritve prvega ustvarjalca du-
najske operete, t. i. zlatega obdobja Johanna Straussa ml. Najprej so izved-
li njegovo opereto Karneval v Rimu (21. marca 1875), nato pa so se vrstile
izvedbe njegovih del vsako sezono (razen v sezonah 1876/77 in med prvo
svetovno vojno 1914/15). Na repertoarju so bile skoraj vse Straussove prilju-
bljene in tudi danes manj izvajane operete (Netopir, Princ Metuzalem, Kral­
jičina čipkasta rutica, Cagliostro na Dunaju, Vesela vojna, Noč v Benetkah,

4 Ibid.
5 Suppé je označeval svoja glasbeno-gledališka dela kot komična opera (Komische

Oper), komična opereta (Komische Operette), komična mitološka opera (Komische
Mytologische Oper) ipd.

313
   310   311   312   313   314   315   316   317   318   319   320