Page 364 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 364
opereta med obema svetovnima vojnama
operetni pevec, plesalec, koreograf ter režiser dramskih besedil in operet.
Po odsluženi vojaščini je bil v letu 1931 v Beogradu, kjer je obiskoval za-
sebno dramsko šolo nekdanjega člana Hudožestvenega teatra Čerepova, po
prihodu v Maribor pa se je izobraževal pod vodstvom Jožeta Koviča. Od
leta 1933 do začetka vojne je na mariborskem odru odpel okrog trideset ope-
retnih in opernih vlog.96 V sezonah 1939/40 in 1940/41 je režiral dve opere-
ti, Rasbergerjevo tretje delo Zaroka na Jadranu (december 1939) in Parmove
Caričine amazonke (februar 1941).97 Verdonik je o svojem pristopu k režij-
skemu delu povedal, da ga zanimajo predvsem lahkotna, prešerna in igri-
va dela ter poudaril, da je opereta razcepljena na številne dejavnike, kot so
proza, pevske točke, balet in drugi vložki, ki jih mora režiser z občutkom
združiti v enakovredno zastopanost ter smiselno, pristno in neizumetni-
čeno celoto.98 Premiera Parmove operete, ki sta ji prisostvovala skladatelje-
va vdova in sin Bruno, je uspela, o režiji pa so zapisali, da je bila predstava
mestoma premalo živahna in ne dovolj razgibana, kar pa so pripisali neka-
terim premalo temperamentnim izvajalcem, medtem ko je bila Verdoniko-
va igralsko-pevska vloga pohvaljena kot izjemna.99 Radovan Brenčič je ob
rob režijskemu delu nekaterih igralcev oziroma pevcev v svojih spominih
zapisal:
naj še omenim, da so si večkrat želeli režirati tudi nekateri naši
igralci (Grom, Verdonik), pač zaradi ugleda, ki je s tem zvezan, in
pa zaradi eventualnega napredovanja. Ker pa sem moral od reži
serja zahtevati višjo splošno izobrazbo in večje strokovno znanje,
sem imel z njimi zavoljo tega navadno dosti muk. Moral sem upo
rabljati najrazličnejše diplomatske izgovore, da sem jih krotil in ob
držal kljub neizpolnjeni goreči želji pri dobri volji in navdušenju za
njihovo pravo stroko: igranje.100
Ferdo Delak (1905–1968), režiser, publicist, prevajalec in gledališki
avantgardist, je bil po prepričanju socialist, kar se je odražalo tudi pri nje-
96 Majda Clemenz, »Edo Verdonik«, Dokumenti Slovenskega gledališkega in filmske
ga muzeja XV, št. 32 (1979): 87–93, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-
-KE6C3XX3; Viktor Smolej, »Verdonik, Edo (1908–1978)«, Slovenska biografija (Lju-
bljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center
SAZU, 2013), https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi774170/.
97 Ravnjak, Sto let Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, 609.
98 ker, »V. Parma: Caričine Amazonke«, 7.
99 r., »Kultura. Premiera ‚Caričinah Amazonk‘«, Mariborski večernik »Jutra« XV, št. 46
(25. februar 1941): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NYT5ZGEY.
100 Brenčič, »Spomini na mariborsko gledališče«, 379.
362
operetni pevec, plesalec, koreograf ter režiser dramskih besedil in operet.
Po odsluženi vojaščini je bil v letu 1931 v Beogradu, kjer je obiskoval za-
sebno dramsko šolo nekdanjega člana Hudožestvenega teatra Čerepova, po
prihodu v Maribor pa se je izobraževal pod vodstvom Jožeta Koviča. Od
leta 1933 do začetka vojne je na mariborskem odru odpel okrog trideset ope-
retnih in opernih vlog.96 V sezonah 1939/40 in 1940/41 je režiral dve opere-
ti, Rasbergerjevo tretje delo Zaroka na Jadranu (december 1939) in Parmove
Caričine amazonke (februar 1941).97 Verdonik je o svojem pristopu k režij-
skemu delu povedal, da ga zanimajo predvsem lahkotna, prešerna in igri-
va dela ter poudaril, da je opereta razcepljena na številne dejavnike, kot so
proza, pevske točke, balet in drugi vložki, ki jih mora režiser z občutkom
združiti v enakovredno zastopanost ter smiselno, pristno in neizumetni-
čeno celoto.98 Premiera Parmove operete, ki sta ji prisostvovala skladatelje-
va vdova in sin Bruno, je uspela, o režiji pa so zapisali, da je bila predstava
mestoma premalo živahna in ne dovolj razgibana, kar pa so pripisali neka-
terim premalo temperamentnim izvajalcem, medtem ko je bila Verdoniko-
va igralsko-pevska vloga pohvaljena kot izjemna.99 Radovan Brenčič je ob
rob režijskemu delu nekaterih igralcev oziroma pevcev v svojih spominih
zapisal:
naj še omenim, da so si večkrat želeli režirati tudi nekateri naši
igralci (Grom, Verdonik), pač zaradi ugleda, ki je s tem zvezan, in
pa zaradi eventualnega napredovanja. Ker pa sem moral od reži
serja zahtevati višjo splošno izobrazbo in večje strokovno znanje,
sem imel z njimi zavoljo tega navadno dosti muk. Moral sem upo
rabljati najrazličnejše diplomatske izgovore, da sem jih krotil in ob
držal kljub neizpolnjeni goreči želji pri dobri volji in navdušenju za
njihovo pravo stroko: igranje.100
Ferdo Delak (1905–1968), režiser, publicist, prevajalec in gledališki
avantgardist, je bil po prepričanju socialist, kar se je odražalo tudi pri nje-
96 Majda Clemenz, »Edo Verdonik«, Dokumenti Slovenskega gledališkega in filmske
ga muzeja XV, št. 32 (1979): 87–93, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-
-KE6C3XX3; Viktor Smolej, »Verdonik, Edo (1908–1978)«, Slovenska biografija (Lju-
bljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center
SAZU, 2013), https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi774170/.
97 Ravnjak, Sto let Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru, 609.
98 ker, »V. Parma: Caričine Amazonke«, 7.
99 r., »Kultura. Premiera ‚Caričinah Amazonk‘«, Mariborski večernik »Jutra« XV, št. 46
(25. februar 1941): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NYT5ZGEY.
100 Brenčič, »Spomini na mariborsko gledališče«, 379.
362
