Page 360 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 360
opereta med obema svetovnima vojnama
let je bil dve sezoni v Mariboru, kjer je v letih 1930/31 in 1931/ 32 režiral kar
enajst operetnih del in štiri opere, veliko večino vseh glasbeno-gledaliških
predstav omenjenih dveh sezon in pri nekaterih odpel tudi vodilne vloge.81
Z letom 1930 je postal sodelavec Mariborskega večernika »Jutra« Karol Pa-
hor, ki se je tega leta iz Ptuja preselil v Maribor, kjer je poklicno deloval v
splošnem in glasbenem šolstvu. V svojem komentarju k operetni predstavi
Škrjančkov gaj (F. Lehár) je zapisal, da je Trbuhović za mariborsko gledališ
če velika pridobitev, njegovo režijo pa je označil takole: »Režija Đ. Trbuho
viča je bila na višku, vsaka malenkost je bil vestno in z resnostjo zaobliko
vana.«82 Čeprav je drugi kritik (»r«) nekatere operetne predstave ocenil kot
precej povprečne, Trbuhovićevo režijo pa kot zastarelo, so bile predstave pri
publiki odlično sprejete in dobro obiskane.83
Milan Košič (1900–1950), po rodu Celjan, je bil igralec in režiser. Po gi-
mnaziji se je posvetil gledališču in se kalil ob treh pomembnih režiserjih,
Valu Bratini, Milanu Puglju in Osipu Šestu. Po prvi svetovni vojni je v Ber-
linu študiral politične vede ter obiskoval igralsko in režisersko šolo prizna-
nega gledališkega avantgardnega režiserja Erwina Piscatorja (1891–1966), ki
je bistveno pripomogel k preobrazbi scenskih umetnosti in bil ustanovi-
telj berlinskega delavskega teatra. Zagovarjal je komunistične ideje, se boril
proti militarizmu in malomeščanstvu ter režiral besedila z revolucionarno
in socialistično noto. Negiral je iluzionistične scene ter po vzoru Mejerhol-
da uvajal dinamično konstruktivno sceno ter nove akustične in vizualne
elemente (projekcije, film …), s čimer je gledališče usmeril v najsodobnej-
ši čas. Pescator je avtor ideološko obarvanega spisa Das politische Theater
(1929).84 Košič je o svojih vzorih ob 25-letnici umetniškega dela izjavil:
Mnogo dolgujem slavnemu ravnatelju Ervinu Piscatoru, obliko
valcu Političnega gledališka v Berlinu (sedaj v Moskvi) in njego
vemu tajniku Leopoldu Lindtbergu, sedaj režiserju v Zürichu, ki
sta me spretno in poglobljeno uvajala v psihologijo moderne reži
81 »Trbuhović Djuka (Djuro)«, v Slovenski gledališki leksikon III, ur. Smiljan Samec
(Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 1972), 738; Ravnjak, Sto let Slovenskega
narodnega gledališča v Mariboru, 605.
82 K. [Karol] Pahor, »Škrjančkov gaj«, Mariborski večernik »Jutra« XI, št. 233 (13. okto-
ber 1930): 2, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UCO0NFV.
83 r., »Millöckerjev Dijak prosjak«, Mariborski večernik »Jutra« XIII, št. 46 (26. februar
1932): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U9GKTU7E.
84 »Erwin Piscator«, Brittanica, https://www.britannica.com/biography/Erwin-Pisca-
tor.
358
let je bil dve sezoni v Mariboru, kjer je v letih 1930/31 in 1931/ 32 režiral kar
enajst operetnih del in štiri opere, veliko večino vseh glasbeno-gledaliških
predstav omenjenih dveh sezon in pri nekaterih odpel tudi vodilne vloge.81
Z letom 1930 je postal sodelavec Mariborskega večernika »Jutra« Karol Pa-
hor, ki se je tega leta iz Ptuja preselil v Maribor, kjer je poklicno deloval v
splošnem in glasbenem šolstvu. V svojem komentarju k operetni predstavi
Škrjančkov gaj (F. Lehár) je zapisal, da je Trbuhović za mariborsko gledališ
če velika pridobitev, njegovo režijo pa je označil takole: »Režija Đ. Trbuho
viča je bila na višku, vsaka malenkost je bil vestno in z resnostjo zaobliko
vana.«82 Čeprav je drugi kritik (»r«) nekatere operetne predstave ocenil kot
precej povprečne, Trbuhovićevo režijo pa kot zastarelo, so bile predstave pri
publiki odlično sprejete in dobro obiskane.83
Milan Košič (1900–1950), po rodu Celjan, je bil igralec in režiser. Po gi-
mnaziji se je posvetil gledališču in se kalil ob treh pomembnih režiserjih,
Valu Bratini, Milanu Puglju in Osipu Šestu. Po prvi svetovni vojni je v Ber-
linu študiral politične vede ter obiskoval igralsko in režisersko šolo prizna-
nega gledališkega avantgardnega režiserja Erwina Piscatorja (1891–1966), ki
je bistveno pripomogel k preobrazbi scenskih umetnosti in bil ustanovi-
telj berlinskega delavskega teatra. Zagovarjal je komunistične ideje, se boril
proti militarizmu in malomeščanstvu ter režiral besedila z revolucionarno
in socialistično noto. Negiral je iluzionistične scene ter po vzoru Mejerhol-
da uvajal dinamično konstruktivno sceno ter nove akustične in vizualne
elemente (projekcije, film …), s čimer je gledališče usmeril v najsodobnej-
ši čas. Pescator je avtor ideološko obarvanega spisa Das politische Theater
(1929).84 Košič je o svojih vzorih ob 25-letnici umetniškega dela izjavil:
Mnogo dolgujem slavnemu ravnatelju Ervinu Piscatoru, obliko
valcu Političnega gledališka v Berlinu (sedaj v Moskvi) in njego
vemu tajniku Leopoldu Lindtbergu, sedaj režiserju v Zürichu, ki
sta me spretno in poglobljeno uvajala v psihologijo moderne reži
81 »Trbuhović Djuka (Djuro)«, v Slovenski gledališki leksikon III, ur. Smiljan Samec
(Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 1972), 738; Ravnjak, Sto let Slovenskega
narodnega gledališča v Mariboru, 605.
82 K. [Karol] Pahor, »Škrjančkov gaj«, Mariborski večernik »Jutra« XI, št. 233 (13. okto-
ber 1930): 2, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UCO0NFV.
83 r., »Millöckerjev Dijak prosjak«, Mariborski večernik »Jutra« XIII, št. 46 (26. februar
1932): 3, http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U9GKTU7E.
84 »Erwin Piscator«, Brittanica, https://www.britannica.com/biography/Erwin-Pisca-
tor.
358
