Page 398 - Weiss, Jernej, ur./ed. 2021. Opereta med obema svetovnima vojnama ▪︎ Operetta between the Two World Wars. Koper/Ljubljana: Založba Univerze na Primorskem in Festival Ljubljana. Studia musicologica Labacensia, 5
P. 398
opereta med obema svetovnima vojnama
telj, seveda ni mogel tekmovati, dokazovali svojo družabno uglajenost in go
spodarsko premoč«.25
Med posebnostmi mariborskega gledališča so bile tudi delavske pred-
stave in dijaška stojišča. Uspeh predstav in svečano razpoloženje na premi-
erah, kjer so »omedlevali« zaradi gneče in prepevali pri operetah, sta bila
v veliki meri odvisna od dijakov, ki so bili »nedisciplinirani protestniki, za
verovani uživalci in navdušeni klakerji«, se spominja Dolar, ki je prepričan,
da je bil v mnogo manjšem mariborskem avditorju delež dijakov večji kot
v Ljubljani.26 Ko se je proti koncu tega obdobja razpoloženje dijakov in štu-
dentov vedno bolj nagibalo »na levo«, so ti precej vplivali tudi na repertoar,
saj so postajala dela z napredno tendenco že jamstvo za uspeh.27
Predvojno mariborsko gledališče so tako zaznamovali gledališki en-
tuziazem, iskanje vedno novih pobud po vsem svetu, intenzivno delo, na-
predna stremljenja v repertoarju in umetniškem konceptu ter publika, ki je
imela mariborsko gledališče za svoje in z njim živela. Zato je šlo po vojni za
njegovo organsko nadaljevanje, a ne zaradi iste stavbe, nekaj starih igralcev
in gledalcev, ampak zaradi »stare gledališke atmosfere«. Po Dolarju je bilo
gledališče že leta 1959 »politično, družbeno, kulturno in umetniško dejstvo,
ki visoko prerašča okolje, iz katerega je vzraslo«.28
Opereta kot »jabolko spora« že v letu 1921
Že ob prvi prelomnici v razvoju mariborskega gledališča (1921) najdemo ne-
verjetne podobnosti z mariborskim »operetnim« sporom iz leta 1963. Prišlo
je do prve krize v gledališču, ki je resno ogrozila njegov obstoj in segla na
več področij. Posebno se je zaostrila ob vprašanju nadaljnjega finančnega
položaja in podržavljenja, kar je bilo tesno povezano z repertoarno politi-
ko, posebej še s problemom operete, zato so se pojavila trenja znotraj gle-
25 Ibid.
26 »Za tesno zvezo med odrom in dijaki so skrbele tudi razne dijaške diletantske predsta
ve, posebno pa dijaške akademije ob koncu šolskega leta. Na eni teh akademij so ma
turantje klasične gimnazije igrali precejšen odlomek Ojdipa v stari grščini. Tudi oseb
nih stikov med igralci in dijaki je bilo precej.« Ibid., 119.
27 »Dijaki in študentje, profesorji in učitelji, tipkarice pa tudi majhni uradniki na sodišču
in na občini, precej pravnikov in zdravnikov, celo nekaj takih, ki jih danes imenujemo
'tehnična inteligenca' – to so bili 'groundling' in 'lords' mariborskega gledališča […], ki
je v najtežjih razmerah doseglo dostojno umetniško raven.« Ibid.
28 Dolar, »Obraz mariborskega gledališča«, 13.
396
telj, seveda ni mogel tekmovati, dokazovali svojo družabno uglajenost in go
spodarsko premoč«.25
Med posebnostmi mariborskega gledališča so bile tudi delavske pred-
stave in dijaška stojišča. Uspeh predstav in svečano razpoloženje na premi-
erah, kjer so »omedlevali« zaradi gneče in prepevali pri operetah, sta bila
v veliki meri odvisna od dijakov, ki so bili »nedisciplinirani protestniki, za
verovani uživalci in navdušeni klakerji«, se spominja Dolar, ki je prepričan,
da je bil v mnogo manjšem mariborskem avditorju delež dijakov večji kot
v Ljubljani.26 Ko se je proti koncu tega obdobja razpoloženje dijakov in štu-
dentov vedno bolj nagibalo »na levo«, so ti precej vplivali tudi na repertoar,
saj so postajala dela z napredno tendenco že jamstvo za uspeh.27
Predvojno mariborsko gledališče so tako zaznamovali gledališki en-
tuziazem, iskanje vedno novih pobud po vsem svetu, intenzivno delo, na-
predna stremljenja v repertoarju in umetniškem konceptu ter publika, ki je
imela mariborsko gledališče za svoje in z njim živela. Zato je šlo po vojni za
njegovo organsko nadaljevanje, a ne zaradi iste stavbe, nekaj starih igralcev
in gledalcev, ampak zaradi »stare gledališke atmosfere«. Po Dolarju je bilo
gledališče že leta 1959 »politično, družbeno, kulturno in umetniško dejstvo,
ki visoko prerašča okolje, iz katerega je vzraslo«.28
Opereta kot »jabolko spora« že v letu 1921
Že ob prvi prelomnici v razvoju mariborskega gledališča (1921) najdemo ne-
verjetne podobnosti z mariborskim »operetnim« sporom iz leta 1963. Prišlo
je do prve krize v gledališču, ki je resno ogrozila njegov obstoj in segla na
več področij. Posebno se je zaostrila ob vprašanju nadaljnjega finančnega
položaja in podržavljenja, kar je bilo tesno povezano z repertoarno politi-
ko, posebej še s problemom operete, zato so se pojavila trenja znotraj gle-
25 Ibid.
26 »Za tesno zvezo med odrom in dijaki so skrbele tudi razne dijaške diletantske predsta
ve, posebno pa dijaške akademije ob koncu šolskega leta. Na eni teh akademij so ma
turantje klasične gimnazije igrali precejšen odlomek Ojdipa v stari grščini. Tudi oseb
nih stikov med igralci in dijaki je bilo precej.« Ibid., 119.
27 »Dijaki in študentje, profesorji in učitelji, tipkarice pa tudi majhni uradniki na sodišču
in na občini, precej pravnikov in zdravnikov, celo nekaj takih, ki jih danes imenujemo
'tehnična inteligenca' – to so bili 'groundling' in 'lords' mariborskega gledališča […], ki
je v najtežjih razmerah doseglo dostojno umetniško raven.« Ibid.
28 Dolar, »Obraz mariborskega gledališča«, 13.
396
