Page 101 - Hrobat Virloget, Katja, ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 101
Rodiška mitska krajina: geografski vidik

Gregor Kovačič
Univerza na Primorskem
gregor.kovacic@fhs.upr.si

Uvod
Rodik (579 m) je gručasto naselje na skrajnem zahodnem robu Brkinov v
občini Hrpelje-Kozina. Naselje leži na stiku dveh po geografskih značilno-
stih povsem različnih pokrajin, flišnih Brkinov in apnenčastega Podgraj-
skega podolja, prav tam, kjer se gričevnato, že skoraj hribovito površje Br-
kinov na sorazmerno kratki razdalji prevesi v bolj ali manj uravnano po-
vršje skrajnega severozahodnega dela podolja. Vzhodni, zgornji del vasi
leži na flišu, zahodni, spodnji del vasi pa že na apnencih. Širše območje je
bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo številna arheološka naj-
dišča v okolici Rodika; med njimi je prav gotovo najpomembnejša prazgo-
dovinska naselbina Ajdovščina, ki leži vzhodno od Rodika (Medeot, Cre-
vato in Margon 2021). Današnje naselje Rodik – ravno nasprotno velja za
Ajdovščino – ne leži na reliefno dominantnem, vojaškostrateško pomemb-
nem položaju, kar priča o naselitvi v obdobju izboljšanih varnostnih raz-
mer, torej z vidika razvoja človeške skupnosti stabilnejšem zgodovinskem
obdobju.

Naselje Rodik – pozidan del skupaj s pripadajočimi zemljišči meri skoraj
natančno 11 km2¹ – je del istoimenske katastrske občine, ki v manjšem delu
obsega zahodne Brkine, večji delež katastrske občine pa se razprostira na
območju vzhodnega Krasa oziroma severozahodnega Podgrajskega podo-
lja. Katastrska občina Rodik meji na šest drugih ter hkrati na devet nase-
lij (Podgrad pri Vremah, Dane pri Divači, Kačiče-Pared, Vrhpolje, Kozina,
Hrpelje, Slope, Brezovica in Artviže). Na severu meji na katastrsko občino
Dane, na zahodu na katastrsko občino Gročana, na jugu na katastrski ob-
čini Hrpelje in Brezovica ter na vzhodu na Artviže in Podgrad. Meja ka-
tastrske občine Rodik s sosednjimi ponekod poteka po daljicah med mar-
kantnimi naravnimi pojavi (objekti) točkaste oblike, kot so vrhovi posa-
meznih vzpetin ali večje vrtače (običajno udornice) – sem lahko štejemo

¹ Po podatkih Geodetske uprave republike Slovenije, glej https://egp.gu.gov.si/egp.

https://doi.org/10.26493/978-961-293-060-8.101-122
Hrobat Virloget, K., ur. 2021. Mitska krajina: iz različnih perspektiv.
Koper: Založba Univerze na Primorskem.
   96   97   98   99   100   101   102   103   104   105   106